KOLESARSTVO
Ekvadorec že nagnal tekmecem strah v kosti
Richard Carapaz najvišje rojeni kolesar z rožnato majico na Giru. V gorskih etapah ga bo slovenski as Primož Roglič le stežka strl.
Odpri galerijo
Richard Carapaz pušča pečat na dirki po Italiji. FOTO: Facebook
COMO – Še v petek zjutraj je o Richardu Carapazu, 25-letnem ekvadorskem specialistu za vzpone, le redkokdo razmišljal kot o kandidatu za končno zmago na kolesarski dirki po Italiji. Kapetan Movistara je bil Mikel Landa, Južnoameričan bi moral biti le njegov pomočnik, nato pa je s spretno taktiko in vrhunskimi nogami 3:16 zaostanka za Primožem Rogličem preobrnil v zajetnih 47 sekund prednosti.
Slovenski as od začetka dirke nadzira le Vincenza Nibalija, v soboto so v moštvu taktizirali in Carapazu pustili kar dve minuti prednosti, s katerimi je prevzel rožnato majico, Roglič pa je tako razbremenil zelo skromno ekipo, ki bi ob branjenju rožnate majice dokončno razpadla. Športni direktor Addy Engels je z nedeljskim odmorom za malo potrebo 20 kilometrov pred ciljem, zaradi katerega Roglič ni dobil svojega rezervnega kolesa, storil diletantsko napako, že dan prej pa ni bil navdušen nad prednostjo, ki jo je Roglič dovolil Carapazu.
Ekvadorec se je sicer rodil na meji s Kolumbijo na kar 2980 metrih nadmorske višine, s čimer je postal najvišje rojeni kolesar, ki je oblekel rožnato majico na Giru. Odraščal je v kmečki družini, prve kolesarske kilometre pa je naredil v Kolumbiji, kjer se je začela njegova profesionalna kariera. Odkril ga je vodja Movistara Eusebio Unzue, ki ima v Južni Ameriki odlično mrežo skavtov, španska zasedba pa je z njim še obogatila širok nabor izvrstnih hribolazcev.
A Carapaz ni le gorska koza, po telesni pojavi bolj spominja na Rogliča kot na Naira Quintano, zato se zelo solidno pelje tudi na kronometrih. V Ekvadorju, kjer v teh dneh vlada prava kolesarska mrzlica, čestital mu je tudi predsednik države Lenin Moreno, so mu nadeli vzdevek lokomotiva iz Carchija.
Lani si je Carapaz dokončno priboril mesto med favoriti za tritedenske dirke, kot najboljši mladi kolesar je Giro končal tik pod zmagovalnim odrom. Carapaz ima prav toliko izkušenj s tritedenskimi dirkami (4) kot Roglič, oba sta dobila po tri etape na Giru, ima pa slovenski as precej bolj zavidanja vredno statistiko z enotedenskih dirk, na katerih Ekvadorec doslej ni blestel. V gorskih etapah ga bo Roglič težko strl, Carapaz ima ob sebi zelo močno ekipo z Lando, v teh dneh pa prekipeva od samozavesti:
»Imam zelo dobre noge, prednost v sobotni etapi nikakor ni bila srečno naključje, mojim napadom ni mogel slediti nihče. Vem, da lahko majico obdržim do Verone, čeprav je do tja še zelo dolga pot. Niti zadnja vožnja na čas me ne skrbi preveč, pogledali smo teren in takšen kronometer lahko odpeljem zelo hitro. Ne smemo pa pozabiti na Nibalija in Rogliča, zame ostajata prva favorita.«
Carapazov optimizem v zvezi z vožnjo na čas ni iz trte izvit, preizkušnjo v San Marinu je končal na 11. mestu, zaostal je za minuto in 55 sekund. Trasa v Veroni je podobna, in če za izhodišče vzamemo kronometer iz San Marina, kjer je na kilometer proti Rogliču izgubil 3,3 sekunde, bi si lahko slovenski šampion pred Verono privoščil 55 sekund zaostanka, pa bi rožnata majica še vedno končala na njem. Že danes, ko kolesarje čaka najtežja etapa s petimi vzponi, sicer brez zasnežene Gavie, a s slovitim Mortirolom, bo slika o razmerju moči med Carapazom, Rogličem in Nibalijem precej jasnejša.
Richard Carapaz pušča pečat na dirki po Italiji. FOTO: Facebook
Slovenski as od začetka dirke nadzira le Vincenza Nibalija, v soboto so v moštvu taktizirali in Carapazu pustili kar dve minuti prednosti, s katerimi je prevzel rožnato majico, Roglič pa je tako razbremenil zelo skromno ekipo, ki bi ob branjenju rožnate majice dokončno razpadla. Športni direktor Addy Engels je z nedeljskim odmorom za malo potrebo 20 kilometrov pred ciljem, zaradi katerega Roglič ni dobil svojega rezervnega kolesa, storil diletantsko napako, že dan prej pa ni bil navdušen nad prednostjo, ki jo je Roglič dovolil Carapazu.
Ekvadorec se je sicer rodil na meji s Kolumbijo na kar 2980 metrih nadmorske višine, s čimer je postal najvišje rojeni kolesar, ki je oblekel rožnato majico na Giru. Odraščal je v kmečki družini, prve kolesarske kilometre pa je naredil v Kolumbiji, kjer se je začela njegova profesionalna kariera. Odkril ga je vodja Movistara Eusebio Unzue, ki ima v Južni Ameriki odlično mrežo skavtov, španska zasedba pa je z njim še obogatila širok nabor izvrstnih hribolazcev.
A Carapaz ni le gorska koza, po telesni pojavi bolj spominja na Rogliča kot na Naira Quintano, zato se zelo solidno pelje tudi na kronometrih. V Ekvadorju, kjer v teh dneh vlada prava kolesarska mrzlica, čestital mu je tudi predsednik države Lenin Moreno, so mu nadeli vzdevek lokomotiva iz Carchija.
Prekipeva od samozavesti
Lani si je Carapaz dokončno priboril mesto med favoriti za tritedenske dirke, kot najboljši mladi kolesar je Giro končal tik pod zmagovalnim odrom. Carapaz ima prav toliko izkušenj s tritedenskimi dirkami (4) kot Roglič, oba sta dobila po tri etape na Giru, ima pa slovenski as precej bolj zavidanja vredno statistiko z enotedenskih dirk, na katerih Ekvadorec doslej ni blestel. V gorskih etapah ga bo Roglič težko strl, Carapaz ima ob sebi zelo močno ekipo z Lando, v teh dneh pa prekipeva od samozavesti:
»Imam zelo dobre noge, prednost v sobotni etapi nikakor ni bila srečno naključje, mojim napadom ni mogel slediti nihče. Vem, da lahko majico obdržim do Verone, čeprav je do tja še zelo dolga pot. Niti zadnja vožnja na čas me ne skrbi preveč, pogledali smo teren in takšen kronometer lahko odpeljem zelo hitro. Ne smemo pa pozabiti na Nibalija in Rogliča, zame ostajata prva favorita.«
Carapazov optimizem v zvezi z vožnjo na čas ni iz trte izvit, preizkušnjo v San Marinu je končal na 11. mestu, zaostal je za minuto in 55 sekund. Trasa v Veroni je podobna, in če za izhodišče vzamemo kronometer iz San Marina, kjer je na kilometer proti Rogliču izgubil 3,3 sekunde, bi si lahko slovenski šampion pred Verono privoščil 55 sekund zaostanka, pa bi rožnata majica še vedno končala na njem. Že danes, ko kolesarje čaka najtežja etapa s petimi vzponi, sicer brez zasnežene Gavie, a s slovitim Mortirolom, bo slika o razmerju moči med Carapazom, Rogličem in Nibalijem precej jasnejša.
