Erdoğan ni zatisnil oči, Čeferinu ni bilo nerodno
»Srbski nogomet je na evropskem dnu, tekmeci imajo srbske klube le za popravljanje razlike v golih in prav nič ne kaže, da bi se lahko trend obrnil v tej sezoni, saj je tudi Crvena zvezda popolnoma nekonkurenčna v ligi prvakov.« Tako je srbski medij B92 komentiral trenutno podobo tamkajšnjih nogometnih klubov, ki so v dosedanjem delu evropske sezone zbrali tri zmage v 22 tekmah (3-1-18). V povprečju se je izgubila tudi Crvena zvezda, ki na pogon ruskih in (para)državnih podjetij ustvari med 50 in 90 milijonov evrov na leto, še slabši so bili Partizan, TSC Bačka Topola, Vojvodina in Radnički.
4,625 JE KOLIČNIK slovenskih klubov v Evropi, kar je Slovencem uspelo v sezoni 2017/18, ko je Maribor nazadnje igral v ligi prvakov.
Obenem so srbski in drugi mediji iz nekdanje skupne države prepoznali izjemno uspešne mesece slovenskih klubov. Težko je verjeti, toda Slovenija na Uefini klubski lestvici kotira na 9. mestu, njeni udeleženci Uefinih pokalov pa so že zgradili količnik 4,625, kar je našim klubom uspelo v sezoni 2017/18, ko je Maribor nazadnje igral v ligi prvakov. Bolj verjetno je, da dobimo nazaj Triglavski ledenik, kot da Slovenija ne bi zrušila rekorda po številu osvojenih točk na Uefini klubski lestvici. Večji koeficient je zgradila le osmerica: Češka, Portugalska, Švedska, Norveška, Poljska, Anglija, Belgija in Turčija. Hrvaški klubi so na 22. mestu Uefine lestvice, srbski na 51.!
Bašakšehir v zadnjih treh letih ni izgubil visoko kot nazadnje v Celju (5:1). »Senzacija, Celjani razbili Erdoğanovo igračko!« so denimo zapisali pri največjem hrvaškem portalu Index, podobno je bilo na nacionalnem HRT. Kdo ve, ali je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan v noči na petek sploh zatisnil oči, potem ko je istanbulski klub, ki je vzniknil kot Erdoğanova ideja, doživel brodolom na celjskem polju. Še uspešnejša je Olimpija, ki je v seštevku prvih evropskih tekem pokazala boljšo podobo, kot bi pričakovali njeni najbolj vneti navijači. Heidenheim – uspešnica bundeslige – jo je strl šele s pomočjo sodnika, LASK, klub, ki igra v zadnjih tednih v najboljši formi med vsemi v Avstriji, je bil v Stožicah nemočen.
Ne gre le za Celje in Olimpijo, ki si zaslužita čestitke za predstavljanje slovenskega nogometa v Evropi. Tudi Bravo je izločil Valižane, nato pa resda – po zmagi v BiH – pregorel v povratni tekmi z Zrinjskim, tudi Maribor je izločil Romune in Srbe, ki zgodovinsko kotirajo višje.
Slovenska nogometna liga očitno ni tako slaba, kot želijo prikazati nekateri, kar potrjuje tudi minuli četrtek. Televizijske kulise – z njivami in cestami v ozadju – občasno res spominjajo na krajevno veselico, travnate površine več štadionov pa na igrišče za ragbi po koncu pokala šestih narodov, toda tudi v takšnih razmerah je mogoče proizvesti dober produkt. Pozor, Olimpija (4) in Celje (8) sta poslala v boj z Avstrijci in Turki dvanajst slovenskih nogometašev oziroma celo trinajst, če upoštevamo, da želi slovenski selektor Matjaž Kek naturalizirati Agustina Doffa. Zadnja slovenska prvaka odslej realno merita na uvrstitev v izločilne boje konferenčne lige – morda bi za to zadostovali že domači zmagi Olimpije s severnoirskim Larnejem (4. kolo) in Celja z valižanskim klubom New Saints (6. kolo). V februarsko končnico bo napredovalo 24 od 36 klubov.
Gre tudi za zunanje okolje, ki omogoča uspešno poslovanje klubom z vizijo in željo po trdem delu, kar je bilo nekoč možno le izjemoma. Uefa je povlekla fantastično potezo z uvedbo tretjega klubskega tekmovanja, ki je narejeno po meri urejenih klubov iz manjših držav – tako Olimpija kot Celje bosta »potegnila« iz Nyona po 5 milijonov evrov. Tudi na temelju ugleda in vpliva nogometa dražje prodaja medijske pravice NZS – v novem letu se bodo te približale štirim milijonom evrov.
Aleksander Čeferin in Karl-Erik Nilsson sta imela kaj videti in prvemu ni bilo treba biti nerodno kot med nekaterimi prejšnjimi tekmami.
Na isti četrtkov večer, kot sta blestela Celje in Olimpija, na Brdu pri Kranju niso zaman izpostavljali odmevnih dosežkov slovenskega nogometa v zadnjem času – prvi nastop Slovenije v osmini finala eura 2024, prva neposredna uvrstitev selekcije U-21 na euro, prvič dva kluba v Uefinem tekmovanju, ženska reprezentanca pred vrati eura 2025, … Razumljivo, da je novi-stari predsednik NZS Radenko Mijatović žarel od sreče ob plebiscitarnih 28 glasovih delegatov. Prvič v zgodovini volilnih skupščin sta bila navzoča predsednik Uefe in njen prvi podpredsednik, ki sta lahko uživala tudi pozneje v Stožicah. Aleksander Čeferin in Karl-Erik Nilsson sta imela kaj videti in prvemu ni bilo treba biti nerodno kot med nekaterimi prejšnjimi tekmami. Fantastično vzdušje brez ene vržene bakle, fantastična Olimpija in zgodovinski četrtek za slovenski nogomet na igrišču in ob njem.
