Euro pred TV zaslone prikoval tudi Kitajce
S sinočnjo tekmo med Španijo in Anglijo so spravili pod streho 17. evropsko prvenstvo v nogometu, ki je med 14. junijem in 14. julijem ponudilo 51 tekem, štiri je zaznamovala slovenska reprezentanca. Izbrana vrsta, ki jo je vodil selektor Matjaž Kek, se je prvič zavihtela v izločilne boje, šampionat pa končala »neporažena« po izvajanju enajstmetrovk s Portugalsko. Turnir je kljub nekaterim kritikam o domnevno obrambni filozofiji reprezentanc navdušil navzoče v Nemčiji.
»Enomesečni festival nogometa je minil v prijateljskem vzdušju, videli smo 2,7 milijona navijačev na štadionih in dobrih šest milijonov v t. i. navijaških območjih. Ljudje so se predvsem zabavali, nogomet jih je združil in poenotil. Iz tega zornega kota je bil euro 2024 popolna uspešnica,« je v pogovoru za tednik Bild am Sonntag zatrdil Philipp Lahm, direktor turnirja v Nemčiji.
Dolgoletni nogometaš Bayerna in svetovni prvak iz Brazilije 2014 ima prav. V dobrem mesecu dni smo prepotovali Nemčijo po dolgem in počez, razen navijačev dveh, treh reprezentanc, ki so tradicionalno obremenjeni drug z drugimi – te je Uefa finančno kaznovala, na srečo so se hitro poslovili s spektakla –, ni bilo neprijetnosti. Še največ sivih las so udeležencem povzročali cestni zamaški in zamude vlakov ter letal. »Priznajmo si, da moramo izboljšati svojo železniško infrastrukturo,« je potrdil Lahm.
5 MILIJARD gledalcev je pred TV zaslone pritegnil euro 2024.
Približno 71.000 srečnežev, ki si je ogledalo finale, sinoči ni razmišljalo o nemških cestno-prometnih zapletih. Navdušila jih je že spektakularna zaključna slovesnost, ki je petnajst minut pred prvim žvižgom francoskega sodnika Francoisa Letexierja predramila akterje na zgodovinskem objektu v Berlinu, ki je že leta 1936 gostil olimpijske igre, pozneje pa tudi tri tekme svetovnega prvenstva v nogometu 1974 in finale mundiala 2006.
Zgodovinska tekma med Španijo in Anglijo – ekipi sta se kljub bogati tradiciji prvič merili v finalu enega od velikih turnirjev – je bila le vrhunec šampionata, ki si ga bomo zapomnili tudi Slovenci. Če je Portugalsko »krasila« daleč največja povprečna posest žoge (64,8 %), je selekcija Matjaža Keka zbrala največ posredovanj (79), le tri ekipe pa so do finala večkrat ohranile svojo mrežo nedotaknjeno kot Slovenija – Francija (4), Španija (3) in Portugalska (3).
Še nikdar se ni zgodilo, da bi pred zadnjim dejanjem kotiralo na vrhu šest strelcev s po tremi goli – Georges Mikautadze, Jamal Musiala, Cody Gakpo, Ivan Schranz ter finalista Harry Kane in Dani Olmo –, dva gola je prispevala v skupno malho tudi Slovenija; Erik Janža ga je na spektakularen način zabil Danski, Žan Karničnik je kronal fantastično akcijo proti Srbiji.
Tekme Slovenije si je v povprečju ogledalo 51.344 na štirih štadionih, in sicer: Slovenija – Danska 1:1 (Stuttgart; 54.000; Janža 77; Eriksen 17), Slovenija – Srbija 1:1 (München; 63.028; Karničnik 69; Jović 95), Anglija – Slovenija 0:0 (Köln; 41.536) in Portugalska – Slovenija 3:0 – po 11-m (0:0; Frankfurt; 46.810).
Euro je bil gotovo uspešnica. Le najbolj zasanjani sogovornik ni vedel, kaj se med 14. junijem in 14. julijem dogaja na tleh 84-milijonske države. Tudi včeraj smo že v dopoldanskih urah zaznali vrvež pred Brandenburškimi vrati, kjer se je pozneje v navijaški coni nagnetlo 75.000 ljubiteljev nogometa in zabave, nekaj tisoč več kot na štadionu Herthe. Približno pet milijard jih je uživalo tudi pred TV zasloni, 300 milijonov jih je denimo spremljalo Evropejce le na Kitajskem.
