KONEC KARIERE
Filip Flisar končal, a bo pičil naprej
Šampion smučarskega krosa sklenil tekmovalno pot. Najbolj mu je žal, ker ni osvojil olimpijskega odličja.
Odpri galerijo
Posvetil se bo novim projektom. FOTO: Vid Rotar
Filip Flisar je dejal: »Konec je!« Slovenski šampion smučarskega krosa je pri 33 letih končal tekmovalno športno pot, ki jo je sicer začel kot alpski smučar, nastopil je na nekaj tekmah evropskega pokala in dveh mladinskih svetovnih prvenstvih. V skicrossu ima sedem zmag v svetovnem pokalu, leta 2012 je osvojil kristalni globus za disciplino, krona je bil naslov svetovnega prvaka v Kreischbergu leta 2015.
»Odločil sem se za konec tekmovalne poti, dovolj je vsega. Poleti sem razmišljal o tem, želja je bila odsmučati še eno tekmo v meni dragem Innichenu, a so zaradi koronakrize te odpadale, tako kot je tudi svetovno prvenstvo naslednjega leta. Zaključujem kariero in grem novim zmagam naproti,« je navrgel hudomušni in vedno pogovorno iskrivi in za šalo pripravljeni Mariborčan. Letos zaradi zdravstvenih težav ni tekmoval.
Flisar je 25. januarja letos grdo padel na tekmi v švedskem Idreju Fjällu, odpeljati so ga morali v bolnišnico. V Sloveniji so mu po prihodu iz Švedske opravili magnetno resonanco, pri kateri so ugotovili, kaj mu povzroča nenehne krvavitve v medenici. Odtrgalo mu je podkožje fascije, stvar se je doma le še poslabšala, na dan so mu izčrpali po štiri decilitre krvi. Nato so mu vstavili drenažo, enajst dni je bil v bolnišnici v Mariboru. Ko so mu drenažo odstranili in ga spustili domov, ni bilo nič bolje. Rano mu je spet odprlo, izteklo je veliko tekočine. Filip Flisar je nato pomoč poiskal v Ljubljani, kjer so mu povečali luknjo za odtok.
Po lepši strani pa se as spominja razloga, zakaj je vzljubil smučarski kros. »Po začetkih v alpskem smučanju sem se podal v prosti slog, poizkusil več disciplin, našel sem se v skicrossu. Namreč tam moraš biti in vrhunski smučar in po domače povedano tudi fuknjen. V karieri je bilo kar nekaj prelomnic. Denimo, največja je bila prva zmaga v svetovnem pokalu, januarja 2012 v Alpe d'Huezu. S svojo ekipo smo do takrat že prekoračili proračun, v njej sta bila še Saša Farič in neki Anglež. Dejal sem, da po tej tekmi nimam več denarja. Finančno sem hodil ne po tankem ledu, temveč kar vodi. A sem nato naslednji dan zmagal. V karieri je bilo dosti lepih trenutkov, Kreischberg, skratka, smučarski kros sem imel rad, ga imam in ga bom imel rad. Prava disciplina je, takšna, kot sem tudi sam, ko samo pičiš,« je omenil Flisar.
Za pot naprej je omenil nadaljevanje sodelovanja s pokrovitelji, ki so mu vedno stali ob strani, nadaljevanje projektov z Red Bullom, z Elanom kot njegov ambasador, in prenašanje izkušenj na mlade. Ali kaj na svoji športni poti obžaluje? »Ne bi kaj konkretnega spreminjal, vse se zgodi z razlogom. Najbolj žal mi je polfinala na olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju in padca. Bil sem v dnevni formi za olimpijsko medaljo. Namreč olimpijske igre so le vsaka štiri leta, nisem šel nanje le nastopat ali po 10. mesto, temveč zmagat. Za OI mi je žal, vse drugo imam,« je sklenil trikratni udeleženec OI, ki se sicer ne vidi v vlogi trenerja.
»Odločil sem se za konec tekmovalne poti, dovolj je vsega. Poleti sem razmišljal o tem, želja je bila odsmučati še eno tekmo v meni dragem Innichenu, a so zaradi koronakrize te odpadale, tako kot je tudi svetovno prvenstvo naslednjega leta. Zaključujem kariero in grem novim zmagam naproti,« je navrgel hudomušni in vedno pogovorno iskrivi in za šalo pripravljeni Mariborčan. Letos zaradi zdravstvenih težav ni tekmoval.
Filip Flisar je po vrhunski tekmovalni karieri smučarski kros obesil na klin. FOTO: Matej Družnik
Flisar je 25. januarja letos grdo padel na tekmi v švedskem Idreju Fjällu, odpeljati so ga morali v bolnišnico. V Sloveniji so mu po prihodu iz Švedske opravili magnetno resonanco, pri kateri so ugotovili, kaj mu povzroča nenehne krvavitve v medenici. Odtrgalo mu je podkožje fascije, stvar se je doma le še poslabšala, na dan so mu izčrpali po štiri decilitre krvi. Nato so mu vstavili drenažo, enajst dni je bil v bolnišnici v Mariboru. Ko so mu drenažo odstranili in ga spustili domov, ni bilo nič bolje. Rano mu je spet odprlo, izteklo je veliko tekočine. Filip Flisar je nato pomoč poiskal v Ljubljani, kjer so mu povečali luknjo za odtok.
Hodil po vodi
Po lepši strani pa se as spominja razloga, zakaj je vzljubil smučarski kros. »Po začetkih v alpskem smučanju sem se podal v prosti slog, poizkusil več disciplin, našel sem se v skicrossu. Namreč tam moraš biti in vrhunski smučar in po domače povedano tudi fuknjen. V karieri je bilo kar nekaj prelomnic. Denimo, največja je bila prva zmaga v svetovnem pokalu, januarja 2012 v Alpe d'Huezu. S svojo ekipo smo do takrat že prekoračili proračun, v njej sta bila še Saša Farič in neki Anglež. Dejal sem, da po tej tekmi nimam več denarja. Finančno sem hodil ne po tankem ledu, temveč kar vodi. A sem nato naslednji dan zmagal. V karieri je bilo dosti lepih trenutkov, Kreischberg, skratka, smučarski kros sem imel rad, ga imam in ga bom imel rad. Prava disciplina je, takšna, kot sem tudi sam, ko samo pičiš,« je omenil Flisar.
Za pot naprej je omenil nadaljevanje sodelovanja s pokrovitelji, ki so mu vedno stali ob strani, nadaljevanje projektov z Red Bullom, z Elanom kot njegov ambasador, in prenašanje izkušenj na mlade. Ali kaj na svoji športni poti obžaluje? »Ne bi kaj konkretnega spreminjal, vse se zgodi z razlogom. Najbolj žal mi je polfinala na olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju in padca. Bil sem v dnevni formi za olimpijsko medaljo. Namreč olimpijske igre so le vsaka štiri leta, nisem šel nanje le nastopat ali po 10. mesto, temveč zmagat. Za OI mi je žal, vse drugo imam,« je sklenil trikratni udeleženec OI, ki se sicer ne vidi v vlogi trenerja.
