Glasna glasba je uničila spanec
Pred Anamarijo Lampič še štiri preizkušnje v boju za mali kristalni globus.
Odpri galerijo
Anamarija Lampič se je razveselila vrnitve domov. FOTO: Blaž Samec
Odkar se je od tekmovalnih aren poslovila Petra Majdič, slovenski smučarski tek ni bil tako vidno v središču pozornosti kot v tej zimi, v kateri se za vrh sprinterske razvrstitve v svetovnem pokalu bori Anamarija Lampič. Do zadnjih dveh tednov ji je kazalo sijajno, nakar se je prvič v tej sezoni soočila z izčrpanostjo, izgubila vodstvo, a pred novimi izzivi na Norveškem in nato v finalu sezone v Severni Ameriki še naprej ohranja možnosti za vrh.
»Drži, res tokrat nisem zdržala hudega ritma in na koncu tudi zahtevnosti prog, zlasti tiste s strmim vzponom v Åreju, ki dejansko ni bila po mojem okusu. Regeneracija je bila daljša kot v preteklosti,« se je na včerajšnjem srečanju z novinarji naša vodilna smučarska tekačica ozrla k novi skandinavski turneji, ki jo je podobno kot druge pri slovenski reprezentanci in v nekaterih tujih ekipah presenetila po zelo slabi organizaciji: »Čehi, Italijani, Avstrijci, Slovaki, mi smo nenehno imeli občutek, da nas podcenjujejo pri namestitvah. V Åreju, denimo, smo bivali tudi 25 ali 30 km daleč od prizorišča, nordijske zasedbe in še nekatere najbogatejše pa so bile v neposredni bližini tekme. Cenovni razred je bil za vse enak, približno 120 evrov na sobo. Ko pa smo bili v Östersundu, torej prav tako v tem delu Švedske, kjer je tudi Åre, so nas namestili v hotel, v katerem je bila na tisti petkov večer največja zabava v mestu. Pod našimi sobami je bil bar z glasno glasbo, do treh zjutraj je bilo živahno tudi pred hotelom, lahko si predstavljate, kako neprespani smo šli naslednje jutro na start. Tam pa sem celo po takšni noči tekla bolje od pričakovanj. Vseeno mi ves čas turneje nekatere reči niso šle v račun, v Skandinaviji je bilo v preteklosti vse skupaj na višji ravni.«
A 24-letna svetlolaska se noče več ukvarjati z organizacijskimi spodrsljaji na Švedskem in Norveškem, zdaj razmišlja predvsem o kar najboljši regeneraciji, dobrem prihajajočem treningu v Italiji in nato čim bolj konkurenčnem boju za mali kristalni globus.
Trenutno ima Švedinja Linn Svahn pred Slovenko 17 točk prednosti – 449:432. »Škoda je, da doma ni ustreznih razmer za vadbo, zato sva se s trenerjem odločila za kratke priprave v Dobbiacu pred odhodom na naslednjo sprintersko postajo v Drammen,« je povedala Lampičeva, ki je imela seveda tudi sama pomisleke ob zadnji nevarnosti koronavirusa v naši zahodni soseščini, domovini osebnega trenerja Stefana Sarraca: »Seveda sva se s Stefanom v zadnjih dneh precej pogovarjala tudi o tem, dejal mi je, da sam ne občuti nikakršne nevarnosti, da je morda tudi v italijanskih medijih preveč preplaha.
Najbrž zdaj ni prijetno v Lombardiji, a v Dobbiacu je vendarle vse najlepšem redu. Res pa pogosteje kot v preteklosti uporabljam razkužilo za roke.« Do konca sezone so pred našo reprezentantko še štirje sprinti, poleg omenjenega v Drammnu na Norveškem nato dva v Quebecu (Kanada) in sklepni v Minneapolisu (ZDA).
»Drži, res tokrat nisem zdržala hudega ritma in na koncu tudi zahtevnosti prog, zlasti tiste s strmim vzponom v Åreju, ki dejansko ni bila po mojem okusu. Regeneracija je bila daljša kot v preteklosti,« se je na včerajšnjem srečanju z novinarji naša vodilna smučarska tekačica ozrla k novi skandinavski turneji, ki jo je podobno kot druge pri slovenski reprezentanci in v nekaterih tujih ekipah presenetila po zelo slabi organizaciji: »Čehi, Italijani, Avstrijci, Slovaki, mi smo nenehno imeli občutek, da nas podcenjujejo pri namestitvah. V Åreju, denimo, smo bivali tudi 25 ali 30 km daleč od prizorišča, nordijske zasedbe in še nekatere najbogatejše pa so bile v neposredni bližini tekme. Cenovni razred je bil za vse enak, približno 120 evrov na sobo. Ko pa smo bili v Östersundu, torej prav tako v tem delu Švedske, kjer je tudi Åre, so nas namestili v hotel, v katerem je bila na tisti petkov večer največja zabava v mestu. Pod našimi sobami je bil bar z glasno glasbo, do treh zjutraj je bilo živahno tudi pred hotelom, lahko si predstavljate, kako neprespani smo šli naslednje jutro na start. Tam pa sem celo po takšni noči tekla bolje od pričakovanj. Vseeno mi ves čas turneje nekatere reči niso šle v račun, v Skandinaviji je bilo v preteklosti vse skupaj na višji ravni.«
Pogosteje z razkužilom
A 24-letna svetlolaska se noče več ukvarjati z organizacijskimi spodrsljaji na Švedskem in Norveškem, zdaj razmišlja predvsem o kar najboljši regeneraciji, dobrem prihajajočem treningu v Italiji in nato čim bolj konkurenčnem boju za mali kristalni globus.
Trenutno ima Švedinja Linn Svahn pred Slovenko 17 točk prednosti – 449:432. »Škoda je, da doma ni ustreznih razmer za vadbo, zato sva se s trenerjem odločila za kratke priprave v Dobbiacu pred odhodom na naslednjo sprintersko postajo v Drammen,« je povedala Lampičeva, ki je imela seveda tudi sama pomisleke ob zadnji nevarnosti koronavirusa v naši zahodni soseščini, domovini osebnega trenerja Stefana Sarraca: »Seveda sva se s Stefanom v zadnjih dneh precej pogovarjala tudi o tem, dejal mi je, da sam ne občuti nikakršne nevarnosti, da je morda tudi v italijanskih medijih preveč preplaha.
Najbrž zdaj ni prijetno v Lombardiji, a v Dobbiacu je vendarle vse najlepšem redu. Res pa pogosteje kot v preteklosti uporabljam razkužilo za roke.« Do konca sezone so pred našo reprezentantko še štirje sprinti, poleg omenjenega v Drammnu na Norveškem nato dva v Quebecu (Kanada) in sklepni v Minneapolisu (ZDA).
