SKOKI

Goran Janus se ne boji, da bi ga zamenjali

Na ekipni preizkušnji prepričljiva zmaga norveških smučarskih skakalcev.
Fotografija: Olimpijski prvaki iz Norveške, z leve: Daniel Andre Tande, Andreas Stjernen, Johann Andre Forfang in Robert Johansson. Foto: AP
Odpri galerijo
Olimpijski prvaki iz Norveške, z leve: Daniel Andre Tande, Andreas Stjernen, Johann Andre Forfang in Robert Johansson. Foto: AP

PJONGČANG – Slovenski smučarski skakalci so tudi na zadnji olimpijski preizkušnji v centru Alpensia močno zaostali za najboljšimi, potem ko so se morali na moštveni tekmi, ki je bila ena od najbolj poštenih nasploh, sprijazniti šele s petim mestom. Za (bronasto) kolajno, ki so si jo izbojevali Poljaki Maciej Kot, Stefan Hula, Dawid Kubacki, Kamil Stoch, so bili prekratki za 104,6 točke, od zlatih Norvežanov Daniela Andreja Tandeja, Andreasa Stjernena, Johanna Andreja Forfanga in Roberta Johanssona pa jih je na koncu ločilo še več – 130,7 točke. S srebrnimi kolajnami so se ovenčali Nemci Karl Geiger, Stephan Leyhe, Richard Freitag in Andreas Wellinger. Tako se je še enkrat – tako kot že na obeh posamičnih preizkušnjah – potrdilo, da odličje, na katero so merili v strokovnem vodstvu naše reprezentance z glavnim trenerjem Goranom Janusom na čelu, ni bilo realno dosegljivo za Tilna Bartola, Jerneja Damjana, Petra Prevca in Anžeta Semeniča.
»Skakali smo v slogu sezone, končni rezultat pa je temu primeren. Škoda le, da nismo premagali Avstrijcev,« je Prevc obžaloval, da so izgubili dvoboj za četrto mesto z Avstrijci, za katerimi so zaostali za 10,6 točke. Med tekmo so bili le enkrat pred njimi, in sicer po Jernejevem drugem nastopu (129,5 m), na žalost je nato Prevc v finalu s 133,5 metra izgubil zadnji neposredni dvoboj z Michaelom Hayböckom (136,5 m). Seveda slika – če bi bili četrti – ne bi bila bistveno lepša, bi pa bilo že za samozavest in nadaljevanje sezone svetovnega pokala vsekakor bolje, če bi s severnimi sosedi pustili za seboj vsaj eno skakalno velesilo, saj so zdaj od reprezentanc, ki lahko ta čas sestavijo (kolikor toliko) konkurenčno ekipo, ugnali zgolj Japonsko.

Vrstni red kar realen

»Najboljše tri ekipe so bile predaleč spredaj. Malo smo razočarani, ker nismo bili četrti, po drugi strani pa bi imeli s to uvrstitvijo leseno kolajno, tako da je vseeno in je po svoje tudi v redu, da smo peti,« je razmišljal Damjan, nakar je pripomnil, da je vrstni red kar realen, saj letos na ekipnih preizkušnjah niso bili niti blizu zmagovalnemu odru. »Pustimo smučarske polete, to je druga disciplina. Na večjih napravah smo zagotovo sposobni skočiti na stopničke, tukajšnja pa je bila na žalost premajhna,« je pod moštveno tekmo potegnil črto član ihanskega Sama, sicer najizkušenejši slovenski skakalni olimpijec v Pjongčangu. Njegov klubski kolega Bartol prav tako ni bil zadovoljen s svojimi skoki, so bile pa olimpijske igre zanj nova dragocena izkušnja. »Upam, da se bom še kdaj uvrstil nanje z višjimi cilji in od njih odnesel več,« si je zaželel 20-letnik iz Loškega Potoka. Več je pričakoval tudi Semenič. »Razočaran sem, da ekipi nisem dal tistega, kar bi lahko. A to je mimo, zdaj gremo domov na trening in naprej v sezono,« je svoj pogled že usmeril naprej 24-letni skakalec iz Zadrage pri Naklem in naravnost povedal, da so bile krstne olimpijske igre zanj slabe. »Enostavno se tu nisem ujel,« je zmajeval z glavo Semenič.

Pogodbo s SZS ima do leta 2020

Čeprav slovenski skakalci niso izpolnili zastavljenih ciljev v Pjongčangu, glavni in odgovorni ni bil razočaran. »Prve tri nacije so zelo zelo odstopale. Mi smo se borili za četrto mesto, to bi bilo tokrat največ, kar bi lahko osvojili. Če pogledamo skupno razvrstitev v svetovnem pokalu, so se reprezentance zvrstile tako, kot tam stojijo. To je realni kazalnik. Za nas bi se moralo zgoditi nekaj popolnega,« je povedal Janus in razkril, da so že pred odhodom v Južno Korejo ocenili, da imajo največ možnosti za osvojitev kolajne na ekipni preizkušnji. Zato so na njej tudi največ delali. Na vprašanje, ali se po olimpijskem neuspehu boji, da bi ga na smučarski zvezi (SZS) zamenjali po koncu sezone, je odvrnil, da ga ni strah. »Mislim, da se mi ne bo treba pred nikomer zagovarjati. Sem edini slovenski trener v skokih, ki je doslej napovedal osvojitev dveh odličij, imamo pa eno (s svetovnega prvenstva v poletih v Oberstdorfu), zato se ne bojim, da bi me zamenjali. Navsezadnje imam pogodbo s SZS do leta 2020, to sem vam že tisočkrat povedal,« je ponovil 47-letni Ljubljančan. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije