Gorenjec bi rad zabijal na Olimpicu
Žan Celar igra prvo člansko sezono v italijanskem nogometu. Igralsko se giblje na relaciji Roma–Cittadella–Cremonese.
Odpri galerijo
Še pred dobrim letom je bilo edina omejitev za Žana Celarja le nebo. Enajstega marca in vsega tri dni pred 20. rojstnim dnevom mu je sloviti trener Claudio Ranieri namenil prve minute v najmočnejšem italijanskem prvenstvu. Najboljši strelec mladinskega moštva je igral od 87. minute, privržencem Rome se je predstavil naslednik 13 let starejšega Bošnjaka Edina Džeka. Od takrat se je veliko spremenilo, Gorenjec iz Voklega je dopolnil že 21 let in gre skozi najtežje obdobje, v katerem odrašča hitreje od običajnih vrstnikov. V tej sezoni je že zamenjal dve moštvi, zdaj je član drugoligaša Cremoneseja, pri katerem je nekoč blestel že en Gorenjec, Matjaž Florijančič. »Morda se zdi, da mi ne gre vse po načrtih, a prehod v člansko konkurenco me ni presenetil. Nanj sem se pripravil, odločen sem in dovolj vztrajen, da bom poskušal izkoristiti vse priložnosti, ki se mi bodo ponudile. Ne bom prehitro obupal.
Nekoč bi rad na Olimpicu (olimpijski stadion v Rimu, op. p.) v dresu s št. 9 vodil Romin napad,« si je iz domače gorenjske karantene sanjsko prihodnost zamislil 186 cm visoki napadalec, ki je bil najboljši strelec mladinskega moštva Rome. Žanova kariera razkriva, kako zahteven je prehod v člansko konkurenco in koliko potrpljenja bo še moral imeti na svoji profesionalni poti. »Srednješolsko« usposabljanje pri Romi in občasnega v družbi največjih Rominih zvezdnikov je sklenil junija lani s porazom v polfinalu primavere (mladinskega prvenstva) proti Interju. Čeprav je bil prvi strelec moštva (28 golov v 27 tekmah) in je material za kaj več, je moral iti po čim več igralnih minut in golov v drugo ligo, so odločili pri Romi. V tej sezoni je zabil tri zadetke, enega v prvenstvu in dva v pokalnem tekmovanju. Zbral je 717 ligaških minut in 162 pokalnih.
»Pri Cittadelli sem začel odlično, potem je šlo vse narobe, menjava okolja je bil nujna. Pri Cremoneseju sem se komaj navadil na trenerja, je teden dni pred izbruhom pandemije prišel drugi. Od takrat me ni več v Italiji. Čakam na klic, da se bom vrnil v Cremono, kjer se v družbi dekleta, Ajdovke Linde, počutim odlično,« je razkril in se spomnil preteklosti. »Ko sem iz Kranja odšel v Maribor, mi je bilo najtežje. Takrat sem pogrešal starše, v Rimu manj, čeprav sta me oče Franci, mati Elizabeta in starejši brat Žiga pogosto obiskovali. Zdaj sem iz Cremone z avtom v štirih urah v Voklem.« Žan je ob pri Fiorentini brušenem Janu Mlakarju eden od najbolj nadarjenih slovenskih napadalcev. V reprezentanci do 21 let bo ob leto starejšem Janu prihodnje leto na domačem evropskem prvenstvu glavni adut.
»Lani nam je šlo res odlično, iz tekme v tekmo smo bili boljši, postajali smo odlična klapa in komaj čakam, da bomo na euru pokazali, kaj in koliko zmoremo,« je dobro leto pred svojim prvim reprezentančnim vrhuncem povedal morda tudi adut za prihodnost rimskega velikana, ki ga je pogodbeno vezal do leta 2024. G
Nekoč bi rad na Olimpicu (olimpijski stadion v Rimu, op. p.) v dresu s št. 9 vodil Romin napad,« si je iz domače gorenjske karantene sanjsko prihodnost zamislil 186 cm visoki napadalec, ki je bil najboljši strelec mladinskega moštva Rome. Žanova kariera razkriva, kako zahteven je prehod v člansko konkurenco in koliko potrpljenja bo še moral imeti na svoji profesionalni poti. »Srednješolsko« usposabljanje pri Romi in občasnega v družbi največjih Rominih zvezdnikov je sklenil junija lani s porazom v polfinalu primavere (mladinskega prvenstva) proti Interju. Čeprav je bil prvi strelec moštva (28 golov v 27 tekmah) in je material za kaj več, je moral iti po čim več igralnih minut in golov v drugo ligo, so odločili pri Romi. V tej sezoni je zabil tri zadetke, enega v prvenstvu in dva v pokalnem tekmovanju. Zbral je 717 ligaških minut in 162 pokalnih.
Komaj čaka euro '21
Po dogovoru s športnim direktorjem Morganom De Sanctisem, nekdanjim vratarjem, je najprej izbral Cittadello. A že januarja prestopil k Cremoneseju.»Pri Cittadelli sem začel odlično, potem je šlo vse narobe, menjava okolja je bil nujna. Pri Cremoneseju sem se komaj navadil na trenerja, je teden dni pred izbruhom pandemije prišel drugi. Od takrat me ni več v Italiji. Čakam na klic, da se bom vrnil v Cremono, kjer se v družbi dekleta, Ajdovke Linde, počutim odlično,« je razkril in se spomnil preteklosti. »Ko sem iz Kranja odšel v Maribor, mi je bilo najtežje. Takrat sem pogrešal starše, v Rimu manj, čeprav sta me oče Franci, mati Elizabeta in starejši brat Žiga pogosto obiskovali. Zdaj sem iz Cremone z avtom v štirih urah v Voklem.« Žan je ob pri Fiorentini brušenem Janu Mlakarju eden od najbolj nadarjenih slovenskih napadalcev. V reprezentanci do 21 let bo ob leto starejšem Janu prihodnje leto na domačem evropskem prvenstvu glavni adut.
»Lani nam je šlo res odlično, iz tekme v tekmo smo bili boljši, postajali smo odlična klapa in komaj čakam, da bomo na euru pokazali, kaj in koliko zmoremo,« je dobro leto pred svojim prvim reprezentančnim vrhuncem povedal morda tudi adut za prihodnost rimskega velikana, ki ga je pogodbeno vezal do leta 2024. G