DOPING
Grozili z odstranitvijo notranjih testisov
Primer atletinje Caster Semenya spet rine protidopinške borce v dvoličnost. Ženska s povišano vrednostjo moškega spolnega hormona ne bo ubogala birokracije.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Ni dovolj, da je današnji svet niti ne dezorientiran, temveč zastrupljen z moralnimi črnimi brezni in brezobzirnim naprezanjem ne glede na žrtve za veliki kapital. V športu mora biti v boju proti dopingu ena ali druga skrajnost, vmesne poti ni. Ravno to pa je storila Mednarodna kolesarska zveza v primeru Chrisa Frooma, torej spet je zmagal veliki kapital. Pa tudi primer južnoafriške atletinje Caster Semenya, pri njej je očitno kriva mati narava, nasrši obrvi.
Dvakratna olimpijska zmagovalka in trikratna svetovna prvakinja v teku na 800 m je zaradi moškega videza in premoči, ko v teku na dva kroga gladko opravi s krhkimi dekleti, trn v peti ne le tekmicam, temveč tudi Mednarodni atletski zvezi (IAAF). Osemindvajsetletna Južnoafričanka se je rodila kot ženska, zaradi prirojene telesne deformacije pa ima višjo raven moškega spolnega hormona.
Torej, naravno dejstvo, ki je v praksi seveda možno, borce proti prepovedanim poživilom pa seveda strašijo tudi zelo moške poteze obraza in telesa kontroverzne srednjeprogašice.
Od Caster je mednarodna zveza pred desetletjem po vrsti odličnih izidov in svetovnem zlatu v Berlinu zahtevala, naj opravi test spola in vrsto pregledov pri različnih specialistih: ginekologu, endokrinologu, psihologu, specialistu interne medicine in specialistu za spol. Zaradi številnih nejasnosti so Južnoafričanko pozneje za enajst mesecev suspendirali.
Leta 2010 se je temnopolta tekačica vrnila na steze, potem ko je bilo potrjeno, da je njena dopinška anomalija naravnega izvora, saj gre za svojevrstno deformacijo in ima namesto jajčnikov testise. Mednarodno športno razsodišče (CAS) je zdaj tudi zavrnilo pritožbo atletinje in južnoafriške atletske zveze glede novih pravil IAAF, ki so že postala veljavna.
Semenyeva, ta je sicer poročena z žensko, prav tako atletinjo Violet Raseboya, je na Casu tožila Iaaf in pravilo mednarodne atletske zveze, ki določa maksimalno količino testosterona za tekačice na srednje proge. Po pravilniku dekleta na tekmovanju lahko nastopijo le, če v krvi nimajo več kot pet nanogramov testosterona na liter krvi. Hkrati se atletinjam birokratsko nalaga, da morajo v določenem obdobju, denimo za najmanj pol leta, znižati vrednost, konkretno z jemanjem hormonskih kontracepcijskih sredstev.
Južnoafričanka pri mednarodnem športnem razsodišču ni bila uspešna, Cas je sicer pravilo o hiperandrogenizmu označil za diskriminatorno, a dodal, da je glede na predložene dokaze takšna diskriminacija nujna, smiselna in sorazmerna. Svetovni atletski zvezi namreč pomaga pri ohranjanju skladnosti ženske atletike na tekmovanjih, ki so deljena glede na spol. Semenyeva že pravi, da predpisanih sredstev za zniževanje ravni testosterona ne bo vzela.
»Za vraga, nikakor ne. Ne vem, kaj se bo zgodilo, a nihče mi ne bi smel praviti, kaj moram storiti. Če mi ljudje hočejo preprečiti, da počnem to, kar počnem, je to njihov problem, ne moj!« je odločna.
A predsednik nemške zdravniške organizacije Frank Ulrich Montgomery meni, da bi lahko umetno zniževanje testosterona peljalo k obratnemu dopingu. Torej so mnenja v strokovnih organih različna.
»Prisilno zniževanje ravni testosterona je napačno. Oseba, ki ima jasno izražene primarne in sekundarne ženske spolne lastnosti, je ženska. Ta oseba ima srečo ali smolo, da njeno telo proizvaja več testosterona, kot je normalno. Zato bi lahko siljenje ljudi, kot je Caster Semenya, naj jemljejo zdravila za zniževanje ravni testosterona, kar nalagajo nova pravila atletske organizacije, označili za obratni doping. Šlo bi za rdečo črto, ki je ne bi smeli prekoračiti,« razlaga Montgomery, sicer tudi eden od vodilnih mož pri Svetovnem zdravniškem združenju.
Ob tem dodaja: »Zdravniki ne bi smeli sodelovati v teh postopkih, tako kot ne smejo predpisovati športnikom dopinga, torej sredstev za izboljšanje učinkovitosti.« Kritiki kontroverzne afriške atletinje celo govorijo o spolni apokalipsi, nekateri tudi omenjajo, da ni razlike med prirojeno motnjo, ki proizvaja povišano raven testosterona, in gensko mutacijo, pri kateri je učinek povišana raven hemoglobina. Semenyeva ima denimo trikrat več moškega spolnega hormona kot običajna ženska.
Njen idol je olimpijska zmagovalka in trikratna svetovna prvakinja na 800 m Maria Mutola iz Mozambika, tudi o njenem spolu so se dolgo kresala mnenja. Nekaj časa se je celo govorilo, da bi športnice, ki premorejo več kot deset nanogramov testosterona na liter krvi, to je enako nižji ravni pri moških, celo ponižujoče napotili na operacijsko odstranitev notranjih testisov, ki proizvajajo moški spolni hormon.
Ob dilemi o Caster Semenya se je zdaj oglasila tudi Britanka Lynsey Sharp, evropska prvakinja na 800 m iz leta 2012. Dejala je, da so ji zaradi komentarjev o Južnoafričanki več let grozili s smrtjo. »Tudi moji družini, to ni položaj, v katerem bi bila rada,« je razložila.
Dvakratna olimpijska zmagovalka in trikratna svetovna prvakinja v teku na 800 m je zaradi moškega videza in premoči, ko v teku na dva kroga gladko opravi s krhkimi dekleti, trn v peti ne le tekmicam, temveč tudi Mednarodni atletski zvezi (IAAF). Osemindvajsetletna Južnoafričanka se je rodila kot ženska, zaradi prirojene telesne deformacije pa ima višjo raven moškega spolnega hormona.
Torej, naravno dejstvo, ki je v praksi seveda možno, borce proti prepovedanim poživilom pa seveda strašijo tudi zelo moške poteze obraza in telesa kontroverzne srednjeprogašice.
Skladnost ženske lepote
Od Caster je mednarodna zveza pred desetletjem po vrsti odličnih izidov in svetovnem zlatu v Berlinu zahtevala, naj opravi test spola in vrsto pregledov pri različnih specialistih: ginekologu, endokrinologu, psihologu, specialistu interne medicine in specialistu za spol. Zaradi številnih nejasnosti so Južnoafričanko pozneje za enajst mesecev suspendirali.
Leta 2010 se je temnopolta tekačica vrnila na steze, potem ko je bilo potrjeno, da je njena dopinška anomalija naravnega izvora, saj gre za svojevrstno deformacijo in ima namesto jajčnikov testise. Mednarodno športno razsodišče (CAS) je zdaj tudi zavrnilo pritožbo atletinje in južnoafriške atletske zveze glede novih pravil IAAF, ki so že postala veljavna.
Semenyeva, ta je sicer poročena z žensko, prav tako atletinjo Violet Raseboya, je na Casu tožila Iaaf in pravilo mednarodne atletske zveze, ki določa maksimalno količino testosterona za tekačice na srednje proge. Po pravilniku dekleta na tekmovanju lahko nastopijo le, če v krvi nimajo več kot pet nanogramov testosterona na liter krvi. Hkrati se atletinjam birokratsko nalaga, da morajo v določenem obdobju, denimo za najmanj pol leta, znižati vrednost, konkretno z jemanjem hormonskih kontracepcijskih sredstev.
Južnoafričanka pri mednarodnem športnem razsodišču ni bila uspešna, Cas je sicer pravilo o hiperandrogenizmu označil za diskriminatorno, a dodal, da je glede na predložene dokaze takšna diskriminacija nujna, smiselna in sorazmerna. Svetovni atletski zvezi namreč pomaga pri ohranjanju skladnosti ženske atletike na tekmovanjih, ki so deljena glede na spol. Semenyeva že pravi, da predpisanih sredstev za zniževanje ravni testosterona ne bo vzela.
»Za vraga, nikakor ne. Ne vem, kaj se bo zgodilo, a nihče mi ne bi smel praviti, kaj moram storiti. Če mi ljudje hočejo preprečiti, da počnem to, kar počnem, je to njihov problem, ne moj!« je odločna.
Spolna apokalipsa
A predsednik nemške zdravniške organizacije Frank Ulrich Montgomery meni, da bi lahko umetno zniževanje testosterona peljalo k obratnemu dopingu. Torej so mnenja v strokovnih organih različna.
»Prisilno zniževanje ravni testosterona je napačno. Oseba, ki ima jasno izražene primarne in sekundarne ženske spolne lastnosti, je ženska. Ta oseba ima srečo ali smolo, da njeno telo proizvaja več testosterona, kot je normalno. Zato bi lahko siljenje ljudi, kot je Caster Semenya, naj jemljejo zdravila za zniževanje ravni testosterona, kar nalagajo nova pravila atletske organizacije, označili za obratni doping. Šlo bi za rdečo črto, ki je ne bi smeli prekoračiti,« razlaga Montgomery, sicer tudi eden od vodilnih mož pri Svetovnem zdravniškem združenju.
Ob tem dodaja: »Zdravniki ne bi smeli sodelovati v teh postopkih, tako kot ne smejo predpisovati športnikom dopinga, torej sredstev za izboljšanje učinkovitosti.« Kritiki kontroverzne afriške atletinje celo govorijo o spolni apokalipsi, nekateri tudi omenjajo, da ni razlike med prirojeno motnjo, ki proizvaja povišano raven testosterona, in gensko mutacijo, pri kateri je učinek povišana raven hemoglobina. Semenyeva ima denimo trikrat več moškega spolnega hormona kot običajna ženska.
Njen idol je olimpijska zmagovalka in trikratna svetovna prvakinja na 800 m Maria Mutola iz Mozambika, tudi o njenem spolu so se dolgo kresala mnenja. Nekaj časa se je celo govorilo, da bi športnice, ki premorejo več kot deset nanogramov testosterona na liter krvi, to je enako nižji ravni pri moških, celo ponižujoče napotili na operacijsko odstranitev notranjih testisov, ki proizvajajo moški spolni hormon.
Semenyeva ima trikrat več moškega spolnega hormona kot običajna ženska.
Ob dilemi o Caster Semenya se je zdaj oglasila tudi Britanka Lynsey Sharp, evropska prvakinja na 800 m iz leta 2012. Dejala je, da so ji zaradi komentarjev o Južnoafričanki več let grozili s smrtjo. »Tudi moji družini, to ni položaj, v katerem bi bila rada,« je razložila.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro