PLAVALKA
Hči zambijske prsti iz Postojne
Na OI v Tokiu za afriško državo plavalka slovenskega rodu Tilka Paljk je bila zastavonoša na slovesnem odprtju iger.
Odpri galerijo
Tilka Paljk bo tekmovala na svojih prvih OI. FOTO: Twitter
Svet je velik, ljubezen je širna. Sega do vseh kotičkov zemeljske oble. Tudi tista do narave, če ima država veličastno reko Zambezi in mogočne Viktorijine slapove. Takšna je Zambija, plavalka Tilka Paljk pa bo to afriško deželo zastopala na olimpijskih igrah v Tokiu. V disciplini 50 m prosto sicer, že podatek, da je 24-letnica rojena v Postojni, pa spodbuja k razkrivanju marsičesa zanimivega.
Njeni starši so se spoznali v bolnišnici v glavnem zambijskem mestu Lusaki, mama je bila medicinska sestra, oče je delal kot misijonar. Po Tilkinem rojstvu sta se razšla, očeta je ponovno videla, ko je bila stara 16 let. Prvič je v Zambijo odpotovala na obisk babice in se takoj zaljubila v tamkajšnjo prelepo pokrajino. »Ljubezen je nato le cvetela, mnogo ljudi je zanimalo, od kod moja navdušenost nad to afriško državo, a jo je nemogoče pojasniti. Sem pač hčerka prsti, Lenje, Zambijka,« pove Paljkova.
Po smrti matere pred sedmimi leti, vzrok je bil rak, se je iz Slovenije preselila v Republiko Južno Afriko, kjer je živela pri skrbniku, leta 2017 so ji odobrili štipendijo na plavalni akademiji v ameriški Genevi. A se v ZDA ni prilagodila na tamkajšnje treninge in športno prehrano. Pozneje je zaradi boljših razmer za vadbo zamenjala Zambijo, tam nimajo pokritega in ogrevanega bazena za zimski trening, za južnoafriško Pretorio. »Ko so pri mami odkrili raka, je bil bazen moja edina uteha, da se nisem počutila, kot da mi življenje razpada. Plavala sem do onemoglosti, udeležila sem se prav vsakega treninga, da sem lahko svojo glavo odklopila od težav. Po materini smrti sem v svoji žalosti spoznala, da je zdaj razlog za plavanje ostal le še ta, da potrjujem samo sebe. Nadaljevala sem in tako sem se izvila iz depresije,« pojasni.
Prijetno ni bilo niti za časa bivanja v Severni Ameriki. »Zatekla sem se po pomoč k psihologinji, ta mi je resnično pomagala, jemati sem morala tudi zdravila. Po vsem lahko rečem le, da se nikoli ne predajte, saj sem tudi bratu obljubila, da ne bom obupala,« še dodaja o svojem notranjem boju. Tilka Paljk ima srebrno in bronasto odličje na 50 m prsno z afriškega prvenstva in iger v letih 2018 in 2019, v omenjenem času je bila tudi izbrana za najboljšo zambijsko športnico.
Kot mlado dekle je seveda zelo dejavna na družabnih omrežjih, s fotografijami, na katerih s privlačno postavo pleni poglede, žanje pohvale in tudi kritike konservativnega dela moške populacije.
Plavalko slovensko-zambijskega rodu, ki se ni prebila v reprezentanco za OI 2016 v Riu de Janeiru, je na svoji prvi olimpijadi doletela tudi posebna čast, bila je zastavonoša na slovesnem odprtju tokijskih iger. Zambijsko zastavo je na olimpijski stadion ponesla v družbi z boksarjem Everistom Mulengo, in sicer kot prva predstavnica plavalnega športa v zambijski olimpijski zgodovini.
Njeni starši so se spoznali v bolnišnici v glavnem zambijskem mestu Lusaki, mama je bila medicinska sestra, oče je delal kot misijonar. Po Tilkinem rojstvu sta se razšla, očeta je ponovno videla, ko je bila stara 16 let. Prvič je v Zambijo odpotovala na obisk babice in se takoj zaljubila v tamkajšnjo prelepo pokrajino. »Ljubezen je nato le cvetela, mnogo ljudi je zanimalo, od kod moja navdušenost nad to afriško državo, a jo je nemogoče pojasniti. Sem pač hčerka prsti, Lenje, Zambijka,« pove Paljkova.
Po smrti matere pred sedmimi leti, vzrok je bil rak, se je iz Slovenije preselila v Republiko Južno Afriko, kjer je živela pri skrbniku, leta 2017 so ji odobrili štipendijo na plavalni akademiji v ameriški Genevi. A se v ZDA ni prilagodila na tamkajšnje treninge in športno prehrano. Pozneje je zaradi boljših razmer za vadbo zamenjala Zambijo, tam nimajo pokritega in ogrevanega bazena za zimski trening, za južnoafriško Pretorio. »Ko so pri mami odkrili raka, je bil bazen moja edina uteha, da se nisem počutila, kot da mi življenje razpada. Plavala sem do onemoglosti, udeležila sem se prav vsakega treninga, da sem lahko svojo glavo odklopila od težav. Po materini smrti sem v svoji žalosti spoznala, da je zdaj razlog za plavanje ostal le še ta, da potrjujem samo sebe. Nadaljevala sem in tako sem se izvila iz depresije,« pojasni.
Pleni poglede
Prijetno ni bilo niti za časa bivanja v Severni Ameriki. »Zatekla sem se po pomoč k psihologinji, ta mi je resnično pomagala, jemati sem morala tudi zdravila. Po vsem lahko rečem le, da se nikoli ne predajte, saj sem tudi bratu obljubila, da ne bom obupala,« še dodaja o svojem notranjem boju. Tilka Paljk ima srebrno in bronasto odličje na 50 m prsno z afriškega prvenstva in iger v letih 2018 in 2019, v omenjenem času je bila tudi izbrana za najboljšo zambijsko športnico.
Kot mlado dekle je seveda zelo dejavna na družabnih omrežjih, s fotografijami, na katerih s privlačno postavo pleni poglede, žanje pohvale in tudi kritike konservativnega dela moške populacije.
Plavalko slovensko-zambijskega rodu, ki se ni prebila v reprezentanco za OI 2016 v Riu de Janeiru, je na svoji prvi olimpijadi doletela tudi posebna čast, bila je zastavonoša na slovesnem odprtju tokijskih iger. Zambijsko zastavo je na olimpijski stadion ponesla v družbi z boksarjem Everistom Mulengo, in sicer kot prva predstavnica plavalnega športa v zambijski olimpijski zgodovini.
