Hitrost in moč sta bili usodni za Olimpijo

Na cesti sta čezmerna hitrost in moč ubijalski, toda na nogometnem igrišču v navezi z odlično telesno pripravljenostjo ali predvsem boljšo od tekmecev tvorita zmagovalno formulo. Prav ta je bila v 5. krogu Prve Lige Telemach usodna za Olimpijo, ki ji je prvi poraz v sezoni prizadejal največje odkritje uvodnega dela sezone Koper. Ta je s tekmo manj prvi zasledovalec vodilnih Mariborčanov.


Nemoč zeleno-belih v drugem polčasu zadnje tekme minulega konca tedna, v katerem so kratko potegnili branilci lovorike iz Mure, ki jih po prekinitvi dvoboja v obdobju naleta proti Radomljam zaradi hudega naliva pri rezultatu 2:2 čaka še pol ure tekme v naknadno določenem terminu, je bila očitna in sporočilna za trenerja Sava Miloševića ter ključne prinašalce lastovk. V Olimpijin tabor poleti še ni priletela nobena, ki bi trenerju zagotavljala mirno in ustvarjalno delo brez strahu pred odstavitvijo.
»Nogomet ni sprint, temveč maraton,« je Milošević po koprski zaušnici poslal sporočilo tudi predsedniku Milanu Mandariću, za katerega se nikoli ne ve, kdaj bo izgubil potrpljenje.

Toda Olimpija, če gledamo iz strogo rezultatskega zornega kota, niti ni tako slabo začela sezone: evropsko slovo proti portugalski Santa Clari, ki prihaja iz države iz neprimerno višjega nogometnega razreda, je bilo v mejah njenih sposobnosti, manj privlačna sta bila le njen videz in boj brez izstreljenega naboja. V prvenstvu je doplačala davek za ritem, ki mu še ne povsem oblikovana zasedba ni kos. Letenja na druge konce Evrope niso dopuščala niti nujnih osvežitev, kaj šele resnejših treningov in uigravanj taktičnih različic. Najmočnejši Olimpijini treningi so poleti tekme.
 

Davek plačuje Mustafa Nukić

Edini resni Miloševićev greh je povezan z izbiro enajsterice, menjavami in vlogo Mustafe Nukića. Nesporni Cime 2 je v konici napada koristen toliko kot vratar Nejc Vidmar. Za ta kompromis, ker nima na voljo strelca ali ustreznega srednjega napadalca, Milošević tvega tudi odstavitev. Vztrajanje pri Nukićevi vlogi nakazuje polom, najprej popolno demontažo igralčeve samozavesti, nato še popolno neustvarjalnost v igri, v kateri manjkajo prav Nukićeve lucidne poteze, ki so ga pripeljale iz Sp. Šiške v Stožice. Med zeleno-belimi ni videti igralca s potezo več, a tudi ne igralcev za višji in hitrejši ritem skozi 90 minut, s katerim bi trener lahko nadomestil pomanjkanje zamisli, vragolij ali slabše dnevne moštvene forme.


Olimpija, kot vselej v Mandarićevem obdobju, potrebuje le čas in potrpljenje. Milošević, ki se mu počasi le svita, kje je in kaj ter kako se vrtijo zadeve v slovenskem nogometu, si kljub spodrsljajem ne zasluži groženj o rdečem kartonu. En ali dva rumena sta povsem pravšnji opomin.