Hotel biti na čistem, preden so ponovno združili moči

Odbojkarski mag je spet v Sloveniji. Gheorghe Cretu je na lanskem svetovnem prvenstvu, igralo se je tudi v Stožicah, osvojil srca slovenskih navijačev, v Katovicah pa s fanti iz izbrane vrste pristal na najbolj nehvaležnem, četrtem mestu. Po nekajmesečnih pogajanjih s predsednikom Odbojkarske zveze Slovenije Metodom Ropretom zdaj ostaja v sedlu slovenskega selektorja za letošnji bogat reprezentančni program.

Kje ste po septembrskem SP preživljali čas do potrditve za novega (starega) selektorja z dvoletnim mandatom po pogodbi? Vemo, da je Dunaj vaš drugi dom?

»Nekaj časa sem resda bil na Dunaju, ko sem bil z družino na gala prireditvi evropske zveze v Bruslju, pa sem se vrnil v domačo Constanto, kjer živita starša. Že ko sem lani avgusta prišel v Slovenijo na priprave za SP, sem bil v Romuniji. Po prvenstvu sem bil tako mesec in pol v Constanti.«

Ste imeli po mundialu kakšne ponudbe, da bi trenersko prevzeli kakšen klub?

»Ponudbe so začele prihajati novembra, a niso bile takšne, da bi privolil vanje. Zaradi različnih razlogov, a tudi zato, ker sem družini obljubil, da ji bom letos bližje. Potem sem imel doma v Constanti tudi skrb zaradi mame, pred desetimi tedni je doma doživela nesrečo, imela je operacijo. Načrtoval sem, da bi se vrnil na Dunaj, a sem ostal v Romuniji.«

Katere so bile začetne težave pri pogovorih z OZS za vnovično prevzetje selektorskega mesta. So bile finančnega izvora?

»Mnogi detajli so bili, ne le finančne narave. Tudi mnoge male stvari, pri katerih sem hotel biti na čistem, preden smo ponovno združili moči. Tudi trener, ki je pet mesecev polno zaposlen z reprezentanco, ne bo odprtih rok sprejet od kakšnega uglednega kluba, ki bi ga morebiti še vodil. Ti imajo svoje pogoje. Bil je trenutek, ko sem moral pošteno razmisliti. A to je pač del življenja, ki ga imajo trenerji.«

No, 8. maja boste zbrali ekipo za nastop v letošnji ligi narodov. Vemo, da sta evropsko prvenstvo meseca septembra in nato olimpijske kvalifikacije časovno še daleč. Za slovenske olimpijske želje vemo, na EP želite znova v boj za odličja. Vseeno, vaše prve misli o tekmecih?

»Glede skupine na EP je treba vedeti, da bo Bolgarija igrala doma v Varni. Ima nov rod igralcev, udarni člani nastopajo v pomembnih prvenstvih. Ukrajina je vedno težak nasprotnik, ne glede na to, kje igramo. Hrvaška ima dva vrhunska odbojkarja, tudi Finska in Španija bosta igrali stoodstotno. Od tekme do tekme moramo biti osredotočeni, na pravšen način moramo vstopiti v turnir in imeti pravi pristop skozi vse tekmovanje. V olimpijskih kvalifikacijah tudi z ZDA, Srbijo in Japonsko v skupini pa bo vsaka tekma kot finale. To bo zadnja priložnost letos, kjer ekipe lahko pridobijo točke za svetovno razpredelnico. Najbolj pomembno bo, da ko končate eno tekmo, jo odmaknete na stran, da se takoj začnete pripravljati na drugo. Kot da se prej ni zgodilo nič.«

Gotovo spremljate igre vašega zadnjega kluba, ki ste ga trenersko vodili in z njim lani osvojili tri naslove, ekipo ZAKSA Kędzierzyn-Koźle. Sezonski uvod ni bil briljanten, odšel je najboljši igralec Kamil Semeniuk, a se je vrhunsko pobrala in v prvi polfinalni tekmi lige prvakov, drevi bo povratna, s 3:1 nadigrala po igralski moči vrhunsko moštvo Perugie.

»Če odide takšen igralec, kot je Semeniuk, je v ekipi zagotovo neka praznina, ki jo morate zapolniti s približno takšno kakovostjo. S prihodom Bartosza Bednorza se je igra takoj izboljšala, saj imajo v moštvu še enega izvrstnega napadalca.«