Ilka Štuhec: Ni kaj, prav vsaka zmaga je posebna

Pisali smo že v prejšnjih dneh, da je prizorišče naslednjih zimskih olimpijskih iger v preteklosti prineslo več lepih dosežkov slovenskim alpskim smučarkam. Zdaj je novi pečat s svojo drugo zmago doslej na sloviti progi Tofana pritisnila povratnica k svetovni eliti Ilka Štuhec. V sobotnem smuku je bila nepremagljiva, po tem podvigu smo se pogovarjali z njo tako v ciljnem prostoru kot tudi po večerni slovesni razglasitvi pred vzneseno množico na osrednjem mestnem trgu.

Ilka, nekaj časa ste potrebovali, da se umirite in se začnete zavedati te vaše prve zmage v svetovnem pokalu po dobrih štirih letih. Je bilo zvečer že drugače, kot je bilo v tisti eni uri po tekmi, ko smo se prvič srečali z vami v tej lepi soboti?

»Drži, res je drugače, toda prav veliko o tej tekmi in tako tudi zmagi nisem mogla razmišljati, saj me je v nedeljo čakal še superveleslalom. In ta zahteva spet posebno pripravo. Pravzaprav tako kot vsaka tekma.«

Kaj pa je pokazala prva analiza vaše zmage?

»Da sem v bistvu zelo zadovoljna s tem sobotnim smukom. To je bil nastop na želeni ravni.«

Ta zmaga je posebna, ker ste na njo čakali dolgo in vmes preživeli marsikaj. Kako doživljate to vrnitev na vrh?

»Vrhunsko, a ta zmaga je najbolj sveža, zato je zdaj prav posebna. Sicer pa sleherni zmagi pripada oznaka posebna.«

Kako naporno je bilo sedeti na prestolu vodilne v ciljnem prostoru?

»Ha, je lepo, ni pa povsem preprosto. Ko si na startu, ne razmišljaš o drugem kot o tem, kako bi se kar najbolje zbral za nastop. Potem pa je drugače spremljati končni razplet s prestola, ki ste ga omenili.«

Nazadnje ste sicer pred to soboto zmagali na tekmi svetovnega pokala 19. decembra 2018, nato je v tisti sezoni sledil naslov svetovne prvakinje na Švedskem, pozneje pa se je z vami dogajalo marsikaj. Kaj se vam zdaj plete v mislih?

»To so zdaj čudovite misli. Vesela sem bila predvsem zaradi dobrega tekmovalnega smučanja, pogled na končni vrstni red pa me je seveda nato spravil v še posebej dobro voljo.«

Sicer pa treh tekem v treh dneh zapored, kar se v sezoni zgodi prav redko, verjetno ni preprosto prestati?

»Dobro, res se to redko zgodi v koledarju sezone, a ponekod je tako. Tako kot zdaj v Cortini d'Ampezzo je bilo na uvodu v Kanadi. Sicer pa je že urnik z uradnim treningom in nato dvema tekmama zelo podoben temu, ki ga omenjate.«

Toda vseeno je drugače, ko gre trikrat zapored za tekmovalni adrenalin, za katerega športniki pravite, da le ni enakovreden treningu.

»Drži, ni povsem enakovredno, toda izgovorov ni. Za vse je enako. Vsak novi dan ponuja novo priložnost, na tebi pa je, da jo izkoristiš in razgrneš svoje sposobnosti.«

Na jesenski novinarski konferenci v Mariboru ste omenjali tudi možnost slovesa od tekmovalnega športa, o katerem ste razmišljali po koncu prejšnje sezone. Kako blizu je bila dejansko uresničitev konca kariere?

»Očitno ne dovolj, da bi zares prekinila športno pot. In zato sem tudi danes tukaj.«

Kaj pa posledice zadnjega zvina gležnja, jih še čutite?

»Ne. Zdaj je vse v najlepšem redu.«

Imate pa zdaj lepi okrogli številki ob vaših dosežkih: zmago št. 10 in stopničke št 20?

»Ni slabo, ni kaj ...«