Indonezijski recept za hitrost

Lanska sezona v športnem plezanju je bila sila pičla s tekmovanji, izvedli so le eno tekmo svetovnega pokala v težavnosti avgusta v Briançonu. Slovenski aduti si pravzaprav niso mogli ogreti prstov za vrhunske podvige v steni. Letos naj bi bilo kljub pandemonu drugače, že danes in jutri bo uvodno plezalno druženje za uvrstitve v svetovnem pokalu v Meiringenu v Švici. Balvansko se bo plezalo, slovenska zasedba bo 13-članska, na čelu te pa bo prva zvezdnica Janja Garnbret.

Seveda bo njen udarni cilj (in tudi Mie Krampl) olimpijski nastop v kombinaciji v Tokiu (od konca julija do začetka avgusta), prvi teden v septembru bo tekma svetovnega pokala v težavnosti v Ljubljani, konec istega meseca še svetovno prvenstvo v vseh disciplinah v Moskvi. »Lani sem se zelo veliko naučila o sebi, treningu in za letošnjo sezono imam nov načrt. Motivacija je spet tam, kjer mora biti. Zdaj sem spet takšna, kot se poznam. Sem zelo zadovoljna, da gre vse tako, kot sva si zamislila s trenerjem Romanom Krajnikom. Vadim seveda vse tri discipline, nekaj več je tudi hitrostnega treninga,« pravi trikratna svetovna prvakinja.
 

Enajst ur v steni

Zelo zadovoljna je z napredkom v svoji najšibkejši disciplini, hitrostnem plezanju, pri tem Janji z nasveti pomaga tudi indonezijski specialist za disciplino, ki so si jo Slovenci ob težavnostnem in balvanskem plezanju še najmanj prisvojili. Bo pa vse to v kombinaciji štelo za letošnja olimpijska odličja.

»Ne bom nastopila na vseh tekmah svetovnega pokala do olimpijskih iger. Te so glavni cilj sezone, za drugo mi je načeloma vseeno. A tudi svetovno prvenstvo mi je pomembno. Glede svetovnega pokala bom po Meiringenu nastopila še na kakšni tekmi, da vidim, kje sem in kaj se dogaja z mojo formo. Kljub dolgemu tekmovalnemu premoru pred uvodnim tekmovanjem ne čutim pritiska. Sem že toliko odrasla, toliko tekem sem že dela skozi, imam že toliko izkušenj, da v Meiringenu ne bo treme. Je pa čuden občutek, da zdaj tekma dejansko je,« pravi 22-letnica iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.

Lani je z Domnom Škoficem izvedla adrenalinski podvig, kot prva sta splezala na vrh trboveljskega dimnika, s 360 metri najvišjega v Evropi. »To je bila zelo lepa izkušnja, storila sem nekaj, česar še nisem. Stopila sem iz svojega območja udobja, šla na dimnik, plezala večraztežajno smer, ki je nisem še nikoli. Bila sem enajst ur v steni, visela v pasu in si v steni rekla, da se tega ne grem nikoli več. A bil je pravi čas za takšne stvari,« je sklenila Garnbretova.