Intervju z Markom Bezjakom: Ni jim ostalo drugega kot osvojiti lovoriko

Marko Bezjak se je v prejšnji sezoni z Magdeburgom prvič veselil lovorike v elitni nemški ligi, ki velja za najmočnejše rokometno prvenstvo v Evropi. Tako bo po dolgem času nastopil v ligi prvakov. Prvi izziv sezone 2022/23 bo pojutrišnjem, ko se bo Magdeburg v superpokalu pomeril s Kielom našega reprezentanta Mihe Zarabca.

Od osvojitve naslova nemškega prvaka so minili skoraj trije meseci, pa ste tudi to dočakali na jesen kariere. Kako je bilo?

»Končno, dolgo je trajalo. Zato sem tako dolgo vztrajal v Magdeburgu. Zdaj se pripravljamo za novo sezono, ampak lepi so spomini na junij in veselje ob naslovu, navijači so ga dočakali po 21 letih, zato je bilo še bolj čustveno. Bi kar ponovil.«

V Magdeburgu ste že devet let, zdaj pa boste z njim prvič igrali v ligi prvakov.

»Vsako leto smo si za cilj zastavili uvrstitev v ligo prvakov. Na začetku je imela štiri nemške klube, a ravno ko smo bili v Nemčiji četrti, se je število zmanjšalo na tri. Potem ko smo končno prišli do tretjega mesta, pa se je zmanjšalo na dva. Rekli smo si, ne preostane nam drugega, kot da smo prvaki.«

Lige prvakov še niste osvojili, že nastop na F4 bi bil velik uspeh, verjetno bi ves Magdeburg romal v Köln. Kakšni so cilji?

»Težko napovedujem, ker je to nova izkušnja za nas, še več bo tekem, ampak v zadnjih sezonah smo dokazali, da imamo dovolj širok kader. Če bo zdravje na vsaj 90 odstotkih, bomo zmogli. Rekel bi, da je cilj osvojitev prvega ali drugega mesta v skupini, kar prinaša neposredno uvrstitev v četrtfinale. Potem pa je le še ena ovira do Kölna. Naša skupina je morda lažja kot druga, a to pomeni, da bi nas v četrtfinalu čakal eden od glavnih favoritov. Bomo videli.«

Zadnji avgustovski dan vas za uvod čaka superpokal v Düsseldorfu. Kako je pomemben?

»Gre za ogrevanje pred začetkom sezone, a ne bi rekel, da je ravno ekshibicijska tekma. Vsekakor si želimo osvojiti prvo lovoriko, to bi nam dalo dodatno samozavest in zagon pred startom lige.«

V njej vas strokovnjaki uvrščajo med favorite. Kateri so glavni tekmeci?

»Vloge favoritov ne moremo zavrniti, ne bo pa lahko braniti naslova. Rekel bi, da sta nam najbližje Kiel in Berlin, za Flensburg nisem več prepričan, ali bo zdržal. Bomo videli, kako se bo znašel Kiel brez poškodovanih Sanderja Sagosena in Hendrika Pekelerja. Zelo se je okrepil Melsungen, ki bi lahko mešal štrene, pa še kdo.«

Pogodbo z Magdeburgom imate do konca sezone. Ali nameravate tam končati kariero?

»S 95-odstotno verjetnostjo lahko rečem, da pogodbe ne bomo podaljšali. To je zdaj deseto leto. Moj cilj je še igrati, ampak verjetno kje bližje domu. To bo prva sezona, ko z mano ne bo družina, saj se je vrnila v Slovenijo zaradi šole. Obe hčerki bi morali zamenjati šolo v Nemčiji in smo rekli, naj nadaljujeta raje doma. Bolj malo se bomo videli, ampak bomo že zdržali eno leto. Glede kariere pa še ne razmišljam kaj dosti. Po sezoni bom videl, kakšne bodo opcije. Kakšni dve sezoni ali tri še imam v nogah in rokah, če bo le zdravje.«

Nič ni bližje Sloveniji kot Slovenija. Se spogledujete z vrnitvijo v domovino?

»Ničesar ne izključujem. Hrvaška, Madžarska, Slovenija, nekaj takšnega. Nemška liga gotovo ne več, je preveč zahtevna.«

Slovenska liga se krepi, Celje Pivovarna Laško, Gorenje, Trimo so favoriti, obeta se napeta sezona. Kaj pričakujete?

»Opažam, da slovenska liga spet raste. Zanimivo bo. Po izkušnjah je Celje v prednosti, a se ne bo sprehodilo do lovorike. Vsakemu od omenjenih bi dal enake možnosti za naslov.«

Slovenska reprezentanca je imela srečo, da so jo povabili na SP, vi nikdar niste uradno končali reprezentančne kariere, kako je s tem? Čakate na poslovilno tekmo?

»Nazadnje sem se opravičil zaradi rame, ki je potrebovala počitek po operaciji. Reči, da se bom vrnil, je težko. Star sem 36 let, imamo kup drugih igralcev na srednjem zunanjem položaju. Če bi bile težave s poškodbami, bi bil mogoče pripravljen pomagati za kakšno tekmo, kaj več pa ne. Saj me ne potrebujejo, meni pa januarja ustreza malo več premora. Po mojem je bilo to – to.«

Selektorja Uroša Zormana poznate že od nekdaj, je človek, na katerega gre staviti in mu dati čas, da spet dvigne reprezentanco na raven, na kateri je bila z vami na OI 2016 ali SP 2017?

»Vsakdo potrebuje svoj čas, lahko si najboljši igralec na svetu, to ni zagotovilo za uspeh v trenerski karieri. Uroš ne more čez noč uveljaviti sistema igre, kakršnega si želi. Povabilo na IHF je bilo dobrodošlo, jeseni in pozimi bo več časa, da se fantje uigrajo. Kakovosti je dovolj tako pri igralcih kot v strokovnem štabu, verjamem, da bo Slovenija upravičila povabilo IHF. Težko pa je govoriti o kolajnah, ko imaš Francoze, Špance, Dance, Hrvate, Švede, Islandce in še reprezentance, ki se dvigujejo, kot denimo Nizozemska. Moramo zaupati reprezentanci, da bo v treh, štirih letih prišla na raven, ko bo lahko rekla, da gre na prvenstvo po kolajno.«