Istanbulski junak je postal očka
Gašper Vidmar in žena Katarina sta se razveselila Elene. Iz Benetk, kjer je že drugo sezono, je ušel še pravočasno.
Odpri galerijo
Gašper Vidmar se je veselil prvorojenke Elene. FOTO: Jože Suhadolnik
Medtem ko je ves svet ujetnik epidemije koronavirusa, je pri Vidmarjevih v Sostrem pri Ljubljani razpoloženje v teh dnevih povsem drugačno. Evropski košarkarski prvak iz Istanbula leta 2017 Gašper Vidmar in njegova srčna izbranka Katarina sta v četrtek prvič postala oče in mati. Pridružila se jima je Elena.
Ponosni očka, ki je pod koši strah in trepet še za tako močne tekmece, se je raznežil. »Po meni je, postavna, 4760 gramov je imela,« je bil prijazen silak, ki se je z družino ugnezdil kar v gnezdu, v katerem je odraščal. Bližina novopečenih starih staršev, dedka Toneta, nekoč košarkarja Slovana in Olimpije, in babice Veronike ter strica Mihe, mu bo prišla še kako prav.
»Doma je najlepše, še posebno zdaj, ko nas je več. Pomoč staršev bo zelo dobrodošla,« je bil iskriv Gašper, ki je tudi ženo Katarino ujel v domačem okolju v Sostrem.
Še na začetku meseca je imel Vidmar status meščana Benetk. Od leta 2018 je član italijanskega prvaka Reyer Venezia, s katerim je letos osvojil pokalno lovoriko. V polfinalu je izločil evroligaški Milan, v finalu Brindisi. Slabše gre Benečanom, ki domujejo v celinskem predelu v Mestrah, na prvenstvu. »Na sedmem mestu smo bili pred prekinitvijo, ampak v izločilne dvoboje bi šlo osem najboljših. Za najboljšega je vseeno, ali je prvi ali osmi,« malo zares, malo za šalo pravi Vidmar, ki je še pravočasno ušel popolni izolaciji, potem ko so Benetke veljale za eno od najbolj okuženih okolij v tem delu Italije z virusom SARS-CoV-2.
»Zadnje tekme smo igrali pred praznimi tribunami. A že prej so nas vzorno obveščali, kakšne so razmere in kako naj se vedemo. Bili smo že v delni izolaciji. Ko so nas poslali domov, še nismo vedeli, da bo že konec sezone,« je kratko in jedrnato opravil s koronavirusom res redko nejevoljni orjak. Tudi ko je beseda nanesla na prihodnost, bodisi klubsko bodisi reprezentančno, je brez zadržkov razkrival načrte.
»Pogodba s klubom mi bo potekla poleti. Nič ne bi imel proti, če bi mi jo podaljšali še za eno sezono,« je povedal o »službi« 32-letni Ljubljančan, o za slovenske navijače pomembnejšem konjičku v obliki reprezentance pa: »Olimpijske igre so izziv, ki se mu je težko upreti,« je potrdil vrnitev v reprezentančni dres, če ga bo novi selektor povabil na kvalifikacijski turnir. Z manjšo opombo.
»Najprej moram videti, kako se bodo odzvala kolena. Dobro je, da imam zdaj veliko časa za osvežitev. Vadim doma, a pogrešam igro, navijače, borbo s tekmeci, ko se kolena drugače odzivajo. Ko se bom vrnil v ritem napornejših treningov, bom bolje vedel, pri čem sem,« je zelo motiviran eden od junakov šampionskega slavja v Turčiji. Preložitev OI in s tem tudi kvalifikacijskega turnirja bo bržkone šla na roke tudi reprezentanci.
»Rado Trifunović je imel težko nalogo. Ni imel na voljo vseh igralcev,« o nekdanjem selektorju nima slabega mnenja, a novi in morda z uglednejšim strokovnim poreklom bi dvignil apetite igralcem in navijačem. »Na vsak način bi bila uvrstitev na OI pika na i kariere,« je sklenil.
Ponosni očka, ki je pod koši strah in trepet še za tako močne tekmece, se je raznežil. »Po meni je, postavna, 4760 gramov je imela,« je bil prijazen silak, ki se je z družino ugnezdil kar v gnezdu, v katerem je odraščal. Bližina novopečenih starih staršev, dedka Toneta, nekoč košarkarja Slovana in Olimpije, in babice Veronike ter strica Mihe, mu bo prišla še kako prav.
»Doma je najlepše, še posebno zdaj, ko nas je več. Pomoč staršev bo zelo dobrodošla,« je bil iskriv Gašper, ki je tudi ženo Katarino ujel v domačem okolju v Sostrem.
Še na začetku meseca je imel Vidmar status meščana Benetk. Od leta 2018 je član italijanskega prvaka Reyer Venezia, s katerim je letos osvojil pokalno lovoriko. V polfinalu je izločil evroligaški Milan, v finalu Brindisi. Slabše gre Benečanom, ki domujejo v celinskem predelu v Mestrah, na prvenstvu. »Na sedmem mestu smo bili pred prekinitvijo, ampak v izločilne dvoboje bi šlo osem najboljših. Za najboljšega je vseeno, ali je prvi ali osmi,« malo zares, malo za šalo pravi Vidmar, ki je še pravočasno ušel popolni izolaciji, potem ko so Benetke veljale za eno od najbolj okuženih okolij v tem delu Italije z virusom SARS-CoV-2.
»Zadnje tekme smo igrali pred praznimi tribunami. A že prej so nas vzorno obveščali, kakšne so razmere in kako naj se vedemo. Bili smo že v delni izolaciji. Ko so nas poslali domov, še nismo vedeli, da bo že konec sezone,« je kratko in jedrnato opravil s koronavirusom res redko nejevoljni orjak. Tudi ko je beseda nanesla na prihodnost, bodisi klubsko bodisi reprezentančno, je brez zadržkov razkrival načrte.
Uvrstitev na OI bi bila pika na i
»Pogodba s klubom mi bo potekla poleti. Nič ne bi imel proti, če bi mi jo podaljšali še za eno sezono,« je povedal o »službi« 32-letni Ljubljančan, o za slovenske navijače pomembnejšem konjičku v obliki reprezentance pa: »Olimpijske igre so izziv, ki se mu je težko upreti,« je potrdil vrnitev v reprezentančni dres, če ga bo novi selektor povabil na kvalifikacijski turnir. Z manjšo opombo.
»Najprej moram videti, kako se bodo odzvala kolena. Dobro je, da imam zdaj veliko časa za osvežitev. Vadim doma, a pogrešam igro, navijače, borbo s tekmeci, ko se kolena drugače odzivajo. Ko se bom vrnil v ritem napornejših treningov, bom bolje vedel, pri čem sem,« je zelo motiviran eden od junakov šampionskega slavja v Turčiji. Preložitev OI in s tem tudi kvalifikacijskega turnirja bo bržkone šla na roke tudi reprezentanci.
»Rado Trifunović je imel težko nalogo. Ni imel na voljo vseh igralcev,« o nekdanjem selektorju nima slabega mnenja, a novi in morda z uglednejšim strokovnim poreklom bi dvignil apetite igralcem in navijačem. »Na vsak način bi bila uvrstitev na OI pika na i kariere,« je sklenil.
