Italijani ne gledajo na uro med kosilom

Ni smučarke, ki pred premiero sezone – prihajajoča pa je povrhu olimpijska – ne bi bila neučakana in zvedava o svoji tekmovalni pripravljenosti. Tako je tudi z Meto Hrovat, 23-letno Kranjskogorčanko, nazadnje udarno tekmovalko naše ženske izbrane vrste v tehničnih disciplinah. V prejšnji zimi je bila dvakrat na stopničkah za dve 3. mesti v veleslalomu, zdaj so njeni cilji z novim trenerjem, slovitim italijanskim strokovnjakom Liviem Magonijem, zelo visoki.

Dogovor naše smučarke z Italijanom je odmeval tudi zunaj meja. Zlasti denimo v Švici, kjer naj bi Magoni prikimal eni od denarno močnih ponudb, ali pa na Slovaškem, kjer je nazadnje vodil Petro Vlhovo in z njo tako kot nekoč s Tino Maze osvojil veliki kristalni globus. Pri priči so se pričakovanja slovenskih smučarskih privržencev prelevila v razmišljanje, da bi se tudi s svetlolaso Gorenjko lahko lotil lova na čislano lovoriko.

»Ne morem se primerjati s Tino in Petro. Oni sta se odrezali v vseh disciplinah, pri meni je vendarle drugače. Predvsem se zdaj še privajam na novo poglavje svoje smučarske zgodbe,« je poudarila Hrovatova in ob tem razložila: »Zame sodelovanje z Liviem predstavlja veliko spremembo. Tako je bilo že v pripravljalnem obdobju glede načina treninga, tako bo tudi glede pristopa k tekmam in določanja, kaj je pomembno in kaj malo manj.«

Ključen je kakovosten trening: Magoni je dovolj izkušen, da pripravi smučarko za tekmovanje na najvišji ravni, naša reprezentantka pa ne skriva ambicioznosti tudi glede drugih disciplin, torej ne le v svojem veleslalomu: »Moja želja ostaja premik v superveleslalomu, obenem pa se moram resneje vrniti k slalomu. Nazadnje mu nisem namenjala pretirane pozornosti, želim si, da bi bilo zdaj drugače.«

Tudi doma je lepa strmina

Vendar pa ob spoznanju, da sezono odpira prav veleslalom, ne skriva zadovoljstva. »To mi je prav všeč, ker se v tej disciplini počutim suvereno. Teren prve tekme v sezoni dobro poznam, tu sem nazadnje trenirala,« se je spomnila. Podobno kot pred dnevi je razmišljala tudi v dolini, potem ko se je pred večerjo z drugimi iz slovenske reprezentance vrnila s treninga: »Kot vsako leto je söldenski uvod res nekaj posebnega. Sploh za začetek sezone je strmina spoštovanja vredna ...« Toda za reprezentantko, ki že od malega domala pred pragom hiše spoznava smučarske skrivnosti na podkorenskem prizorišču kultnega pokala Vitranc, tudi Rettenbach ne predstavlja pretirano visoke ovire.

Podobno kot Anamarija Lampič, naša kraljica smučarskega teka, ne skriva zadovoljstva ob sodelovanju z italijanskim strokovnjakom. To pomeni več pogovora zunaj smučišča, ustrezne športne pedagogike, sproščenosti brez nervoznega gledanja na uro ob kosilu ali večerji. In tudi italijanščina ji je zelo blizu. Toda kako naj bo drugače, če je doma le nekaj kilometrov od mejnega prehoda v Ratečah, družinska gostilna sredi Kranjske Gore pa je pogosto paradiž zadovoljstva prav za zaprisežene gurmane iz naše zahodne soseščine ... Siniša Uroševič