RISI
Ivo Jan: Želim si ostati med risi
Selektor slovenske hokejske reprezentance ne išče izgovorov. Zaveda se, da brez določenih sprememb ne bo šlo.
Odpri galerijo
Ivo Jan si želi nadaljevati delo kot selektor slovenske hokejske reprezentance. FOTO: Roman Šipić
NURSULTAN – Slovenski hokejisti so tudi Kazahstan – tako kot lani Budimpešto – zapuščali z mešanimi vtisi. Vsi so bili prepričani, da bi lahko dosegli več od šestih točk za dve zmagi. Ivo Jan na svojem prvem prvenstvu v selektorski vlogi ni uresničil cilja vrnitve naše reprezentance med najboljše na svetu.
V strokovnem štabu je že delal, bil je prvi sodelavec Nika Zupančiča, ko si je Slovenija zadnjič, aprila 2016 v Katovicah na Poljskem, na prvenstvu skupine B zagotovila napredovanje med svetovno elito. Leto pozneje je v Parizu igrala medlo in večinoma nekonkurenčno za obstanek med najboljšimi. Zupančič je nato zapustil vročo reprezentančno klop, nasledil ga je Finec Kari Savolainen, dobro vodil ekipo na OI v Pjongčangu, a z njo odpovedal dva meseca pozneje na SP drugega razreda v glavnem mestu Madžarske.
Zdaj se zgodba ni sestavila niti Janu, zlasti Kazahstan in Belorusija, tukaj realno najmočnejši in najbolj uigrani reprezentanci, sta postavili previsoko oviro. »Nobenega dvoma ni, da sta si ti dve moštvi zaslužili vrnitev med elito, še vedno pa me boli naš spodrsljaj z Južno Korejo. Po igri nismo bili slabši, a medle tri minute smo zelo drago plačali,« se je spomnil prvi mož slovenskega strokovnega štaba, ki je po tisti tekmi s sodelavci poskrbel za nekaj sprememb v postavi: »Ko si po treh krogih brez osvojene točke, preprosto moraš nekaj spremeniti. Vesel sem, da so se igralci dobro odzvali na določene novosti v postavitvi naše igre.«
Seveda tudi selektor ni mogel pozabiti vseh izostankov, med njimi je šlo za nekatere zelo pomembne adute na velikih tekmovanjih v zadnjih letih. »Ne vem, ali se je v zadnjem obdobju naša reprezentanca soočila s toliko težavami, a takoj sem dejal, da ne bom iskal izgovorov, zato tudi zdaj ne bom razmišljal v slogu kaj bi bilo, če bi bilo. Cilj je bil uvrstiti se v najvišji razred, čeprav smo se vsi zavedali, kako močna je zdaj skupina B.«
Jan je vesel, da se je v slovenski slačilnici kljub spodrsljajem obdržal tradicionalni moštveni duh: »Vesel sem deleža izkušenih hokejistov, denimo Anžeta Kopitarja, Roberta Saboliča, Sabahudina Kovačevića, Blaža Gregorca in drugih, lepo je, da smo začeli uveljavljati novi rod.« Kakšna bo Janova usoda v selektorski vlogi, še ni znano. »Želim si ostati,« nam je dejal po SP. Podpisal je pogodbo za eno sezono z možnostjo podaljšanja za naslednjo, o njegovi usodi bo odločal tudi strokovni svet. V alpski ligi je Ivo vodil moštvo Vipitena v alpski ligi, s katerim se je poslovil po porazu v kvalifikacijskem dvoboju za končnico z Jesenicami.
Če bo ostal selektor, bo v predal najverjetneje pospravil klubske obveznosti. In po tej plati je bil jasen tudi menedžer reprezentance in zveze Dejan Kontrec, saj je dejal, da bo v prihodnje selektor naše reprezentance – tako kot v preteklosti – profesionalec. Napovedal je tudi kandidaturo za SP skupine B 2020 na kongresu od 23. do 26 maja v Bratislavi. Slovenija je nazadnje to tekmovanje gostila leta 2012 v stožiški dvorani.
Ivo Jan si želi nadaljevati delo kot selektor slovenske hokejske reprezentance. FOTO: Roman Šipić
V strokovnem štabu je že delal, bil je prvi sodelavec Nika Zupančiča, ko si je Slovenija zadnjič, aprila 2016 v Katovicah na Poljskem, na prvenstvu skupine B zagotovila napredovanje med svetovno elito. Leto pozneje je v Parizu igrala medlo in večinoma nekonkurenčno za obstanek med najboljšimi. Zupančič je nato zapustil vročo reprezentančno klop, nasledil ga je Finec Kari Savolainen, dobro vodil ekipo na OI v Pjongčangu, a z njo odpovedal dva meseca pozneje na SP drugega razreda v glavnem mestu Madžarske.
Zdaj se zgodba ni sestavila niti Janu, zlasti Kazahstan in Belorusija, tukaj realno najmočnejši in najbolj uigrani reprezentanci, sta postavili previsoko oviro. »Nobenega dvoma ni, da sta si ti dve moštvi zaslužili vrnitev med elito, še vedno pa me boli naš spodrsljaj z Južno Korejo. Po igri nismo bili slabši, a medle tri minute smo zelo drago plačali,« se je spomnil prvi mož slovenskega strokovnega štaba, ki je po tisti tekmi s sodelavci poskrbel za nekaj sprememb v postavi: »Ko si po treh krogih brez osvojene točke, preprosto moraš nekaj spremeniti. Vesel sem, da so se igralci dobro odzvali na določene novosti v postavitvi naše igre.«
Kakšna bo Janova usoda?
Seveda tudi selektor ni mogel pozabiti vseh izostankov, med njimi je šlo za nekatere zelo pomembne adute na velikih tekmovanjih v zadnjih letih. »Ne vem, ali se je v zadnjem obdobju naša reprezentanca soočila s toliko težavami, a takoj sem dejal, da ne bom iskal izgovorov, zato tudi zdaj ne bom razmišljal v slogu kaj bi bilo, če bi bilo. Cilj je bil uvrstiti se v najvišji razred, čeprav smo se vsi zavedali, kako močna je zdaj skupina B.«
Jan je vesel, da se je v slovenski slačilnici kljub spodrsljajem obdržal tradicionalni moštveni duh: »Vesel sem deleža izkušenih hokejistov, denimo Anžeta Kopitarja, Roberta Saboliča, Sabahudina Kovačevića, Blaža Gregorca in drugih, lepo je, da smo začeli uveljavljati novi rod.« Kakšna bo Janova usoda v selektorski vlogi, še ni znano. »Želim si ostati,« nam je dejal po SP. Podpisal je pogodbo za eno sezono z možnostjo podaljšanja za naslednjo, o njegovi usodi bo odločal tudi strokovni svet. V alpski ligi je Ivo vodil moštvo Vipitena v alpski ligi, s katerim se je poslovil po porazu v kvalifikacijskem dvoboju za končnico z Jesenicami.
Če bo ostal selektor, bo v predal najverjetneje pospravil klubske obveznosti. In po tej plati je bil jasen tudi menedžer reprezentance in zveze Dejan Kontrec, saj je dejal, da bo v prihodnje selektor naše reprezentance – tako kot v preteklosti – profesionalec. Napovedal je tudi kandidaturo za SP skupine B 2020 na kongresu od 23. do 26 maja v Bratislavi. Slovenija je nazadnje to tekmovanje gostila leta 2012 v stožiški dvorani.
