Iz afere se je naučil več kot iz zmag
Okrogli jubilej prav danes praznuje Andreas Goldberger, ki bo upihnil 50. svečko na torti za rojstni dan. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden od najboljših in obenem tudi najbolj priljubljenih smučarskih skakalcev na svetu.
Avstrijski šampion je (bil) zelo povezan tudi s Slovenijo. Svojčas je skakal z Elanovimi smučmi, bil je veliki tekmec moravškega orla Primoža Peterke, eno od dvajsetih zmag za svetovni pokal je slavil na srednji napravi v Planici (1994), na sosednji letalnici bratov Gorišek je marca 1994 kot prvi skakalec poletel prek magične meje 200 metrov, vendar pa na žalost po pristanku pri 202 metrih z rokami podrsal po snegu, svetovni rekord pa je nato na planiški letalnici dočakal leta 2000, ko ga je odneslo do 225 metrov.
»Ko se ozrem nazaj, lahko rečem, da sem dodobra izkoristil minulih 50 let,« je za različne avstrijske medije poudaril Goldberger, ki je v skokih osvojil tako rekoč vse, kar se je osvojiti dalo. V svoji vitrini, ki se šibi pod težo lovorik, ima med drugim tri velike kristalne globuse (1992/93, 1994/95 in 1995/96), med posamičnimi uspehi pa kaže posebej izpostaviti še bronasto kolajno z OI v Lillehammerju '94, naslova svetovnega podprvaka s srednje skakalnice v Falunu '93 in velike naprave v Thunder Bayu '95 in zlato odličje s SP v poletih na Kulmu '96.
Ob podvigih tudi padci
»Moja največja čustvena zmaga je bila lovorika za naslov svetovnega prvaka v poletih. Nikoli ne bom pozabil, kako se je 60.000 navijačev veselilo z menoj in med slovesno razglasitvijo pelo avstrijsko himno. Še zdaj, ko se spomnim na tiste čudovite trenutke, dobim kurjo polt,« je zaupal šampion iz Rieda v Zgornji Avstriji, ki ga lepi spomini vežejo tudi na Slovenijo. »Svetovni rekord v Planici je bil zame prav poseben mejnik. S tem, ko sem postal skakalec z najdaljšim poletom na svetu, so se mi uresničile sanje.«
Toda Goldijevo blestečo športno pot so ob podvigih spremljali tudi padci – tako na skakalnicah kot zunaj njih. Najbolj je kajpak odmevala afera iz leta 1997, ko je priznal, da je užival kokain. Zavoljo dopinga ga je doletela šestmesečna prepoved nastopanja, odgovorni na Avstrijski smučarski zvezi (ÖSV) so mu povrhu odvzeli tekmovalno licenco. Zaradi tega se je začel spogledovati s tem, da bi začel skakati za takratno Jugoslavijo. Zaprosil je za srbsko državljanstvo, ki pa ga je vrnil, potem ko so ga pod svoje okrilje spet vzeli pri ÖSV.
»To je bilo zame brutalno težko obdobje. Bil sem športni superzvezdnik, že naslednji dan pa so me obravnavali kot kriminalca. Toda iz tega sem se naučil več kot iz vseh zmag. Zato vsem svetujem: prste stran od drog! Jaz sem jo odnesel z modrim očesom, mnogi pa nimajo takšne sreče,« je še dejal Goldberger, ki po končani karieri komentira skoke za avstrijsko nacionalno televizijo ORF, za katero – mimogrede – minuli konec tedna na tekmah v Ruki ni mogel prehvaliti domžalskega asa Anžeta Laniška.
Miha Šimnovec
