Iz cvetličnih loncev naredila žar za na vrt
Maruša Štangar že pogreša adrenalin, ki ga prinašajo tekmovanja. Ko so pri sestri Anji odkrili raka, se jim je vse postavilo na glavo.
Odpri galerijo
Maruša Štangar se je zelo razveselila sponzorskega suzukija vitare, ki sta ga za eno leto v uporabo prejeli skupaj s sestro Anjo. FOTO: Miha Šimnovec
Potem ko si je kot kadetinja in mladinka izbojevala kolajne na domala vseh možnih turnirjih v judu, je bilo pravzaprav le vprašanje časa, kdaj se bo Maruša Štangar z žlahtno kovino na velikem tekmovanju ovenčala tudi v absolutni konkurenci. To ji je uspelo pred skoraj natanko letom dni na evropskih igrah v Minsku, kjer se je izkazala s tretjim mestom v kategoriji do 48 kilogramov. Ker je tamkajšnje tekmovanje v tem japonskem olimpijskem borilnem športu veljalo tudi kot prvenstvo stare celine, je Maruša prejela dve bronasti odličji in z njima le še potrdila, da v svoji kategoriji spada med najboljše judoistke v Evropi in tudi na svetu.
Odlično ji kaže tudi v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Če bi, denimo, zdaj potegnili črto, bi imela kot enajsta v točkovanju vozovnico za spektakel v japonski prestolnici zanesljivo v žepu. Da so bili največjo športno prireditev letos zaradi pandemije novega koronavirusa prisiljeni odpovedati in preložiti na prihodnje leto (med 23. julijem in 8. avgustom 2021), je bil tudi zanjo šok. »Kar se letos dogaja, je res neverjetno. A je bilo pravilno, da so se prireditelji odločili, kot so se, sama pa si bom prizadevala iz tega potegniti največ. Naredila bom namreč vse, kar je v moji moči, da se bom do naslednjega poletja pripravila še bolje, kot bi se do letošnjega,« razmišlja pozitivno 22-letna Ljubljančanka. V sleherni stvari poskuša pač najti tudi kaj dobrega.
»Na preložitev iger res ne gledam kot na nekaj negativnega, navsezadnje na to nimam vpliva. Če bi bila starejša in bi se že spogledovala s koncem kariere, bi bilo seveda drugače, ker pa sem še mlada, imam še pravzaprav veliko pred seboj. In tudi veliko prostora za napredek – tako v tehniki kot tudi moči. Zato verjamem, da mi lahko dodatno leto prinese še kaj pozitivnega,« je povedala in pripomnila, da so v judu nadvse pomembne tudi izkušnje. S preložitvijo OI je tako dobila še nekaj časa, da jih pridobi in se še izboljša.
Letošnjo pomlad je doživela več pretresov, seveda ni ostala ravnodušna niti ob novici, da ima njena sestra Anja Štangar, ki je prav tako vrhunska judoistka in slovenska reprezentantka v kategoriji do 52 kilogramov, raka. »Ko smo izvedeli, da ima hodgkinov limfom, smo bili vsi v šoku. Na začetku je bilo res hudo. Kar naenkrat se nam je vse postavilo na glavo, bilo je res težko, ko so zdravniki potrdili diagnozo. A smo se nekako z njo le sprijaznili, na srečo je dobro ozdravljiv. Zdravljenje bo trajalo pol leta, verjamemo, da bo uspešno. Tudi Anja ne dvomi, da bo premagala raka in se vrnila v judo. Gledamo pozitivno naprej, prepričani, da bomo prebrodili tudi to,« je poudarila mlajša od sester Štangar.
Dve leti starejša Anja, ki je bila prav tako v igri za nastop na največji športni prireditvi, si je medtem zastavila nov cilj. »Po zdravljenju se želi čim prej vrniti v vrhunsko formo, da mi bo pomagala pri pripravah za OI in v Tokio odpotovala kot moja partnerica za sparing,« je razkrila Maruša, ki med karanteno še zdaleč ni počivala. Trenirala je nekoliko drugače in se sočasno osredotočila na pisanje diplomske naloge na biotehniški fakulteti v Ljubljani, po kateri bo nadaljevala magistrski študij iz živilstva in prehrane. »Če so se drugi pritoževali, kam s časom, ga je meni vseskozi primanjkovalo. Nikoli mi ni bilo dolgčas, še zlasti na začetku karantene sem veliko kuhala in se vsak dan znova spraševala, kaj bom pripravila. Preizkusila sem precej novih stvari, iz cvetličnih loncev sem, denimo, naredila žar za na vrt. To je naša nova pridobitev,« je v smehu zaupala judoistka Olimpije in za konec priznala, da že pogreša tekme.
»Komaj že čakam adrenalin, ki ga prinašajo turnirji. Zanima me, kje sem v primerjavi s tekmicami, glavni cilj v tej sezoni pa bo evropsko prvenstvo v Pragi, ki so ga preložili na jesen (med 8. in 10. novembrom),« je Maruša malo z mislimi že tudi pri letošnjem tekmovalnem vrhuncu v judu, na katerem bo branila bronasto kolajno iz Minska.
Odlično ji kaže tudi v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Če bi, denimo, zdaj potegnili črto, bi imela kot enajsta v točkovanju vozovnico za spektakel v japonski prestolnici zanesljivo v žepu. Da so bili največjo športno prireditev letos zaradi pandemije novega koronavirusa prisiljeni odpovedati in preložiti na prihodnje leto (med 23. julijem in 8. avgustom 2021), je bil tudi zanjo šok. »Kar se letos dogaja, je res neverjetno. A je bilo pravilno, da so se prireditelji odločili, kot so se, sama pa si bom prizadevala iz tega potegniti največ. Naredila bom namreč vse, kar je v moji moči, da se bom do naslednjega poletja pripravila še bolje, kot bi se do letošnjega,« razmišlja pozitivno 22-letna Ljubljančanka. V sleherni stvari poskuša pač najti tudi kaj dobrega.
»Na preložitev iger res ne gledam kot na nekaj negativnega, navsezadnje na to nimam vpliva. Če bi bila starejša in bi se že spogledovala s koncem kariere, bi bilo seveda drugače, ker pa sem še mlada, imam še pravzaprav veliko pred seboj. In tudi veliko prostora za napredek – tako v tehniki kot tudi moči. Zato verjamem, da mi lahko dodatno leto prinese še kaj pozitivnega,« je povedala in pripomnila, da so v judu nadvse pomembne tudi izkušnje. S preložitvijo OI je tako dobila še nekaj časa, da jih pridobi in se še izboljša.
V Pragi bo branila bron iz Minska
Letošnjo pomlad je doživela več pretresov, seveda ni ostala ravnodušna niti ob novici, da ima njena sestra Anja Štangar, ki je prav tako vrhunska judoistka in slovenska reprezentantka v kategoriji do 52 kilogramov, raka. »Ko smo izvedeli, da ima hodgkinov limfom, smo bili vsi v šoku. Na začetku je bilo res hudo. Kar naenkrat se nam je vse postavilo na glavo, bilo je res težko, ko so zdravniki potrdili diagnozo. A smo se nekako z njo le sprijaznili, na srečo je dobro ozdravljiv. Zdravljenje bo trajalo pol leta, verjamemo, da bo uspešno. Tudi Anja ne dvomi, da bo premagala raka in se vrnila v judo. Gledamo pozitivno naprej, prepričani, da bomo prebrodili tudi to,« je poudarila mlajša od sester Štangar.
Dve leti starejša Anja, ki je bila prav tako v igri za nastop na največji športni prireditvi, si je medtem zastavila nov cilj. »Po zdravljenju se želi čim prej vrniti v vrhunsko formo, da mi bo pomagala pri pripravah za OI in v Tokio odpotovala kot moja partnerica za sparing,« je razkrila Maruša, ki med karanteno še zdaleč ni počivala. Trenirala je nekoliko drugače in se sočasno osredotočila na pisanje diplomske naloge na biotehniški fakulteti v Ljubljani, po kateri bo nadaljevala magistrski študij iz živilstva in prehrane. »Če so se drugi pritoževali, kam s časom, ga je meni vseskozi primanjkovalo. Nikoli mi ni bilo dolgčas, še zlasti na začetku karantene sem veliko kuhala in se vsak dan znova spraševala, kaj bom pripravila. Preizkusila sem precej novih stvari, iz cvetličnih loncev sem, denimo, naredila žar za na vrt. To je naša nova pridobitev,« je v smehu zaupala judoistka Olimpije in za konec priznala, da že pogreša tekme.
»Komaj že čakam adrenalin, ki ga prinašajo turnirji. Zanima me, kje sem v primerjavi s tekmicami, glavni cilj v tej sezoni pa bo evropsko prvenstvo v Pragi, ki so ga preložili na jesen (med 8. in 10. novembrom),« je Maruša malo z mislimi že tudi pri letošnjem tekmovalnem vrhuncu v judu, na katerem bo branila bronasto kolajno iz Minska.
