Izenačenost SNL je velik magnet za vse
Predsednik NZS Radenko Mijatović o položaju slovenskega prvenstva. Spregovoril je tudi o mehanizmu za spodbujanje vključevanja mladih igralcev.
Odpri galerijo
Radenko MIjatović ima v teh tednih pred seboj nemara le en cilj: kako čim bolj varno pripeljati nogometno prvenstvo do zadnjega, 36. kroga. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana • Slovenski šport je priključen na aparate, pri življenju ga ohranja državno prvenstvo v nogometu, ki se preveša v sklepni in najbolj razburljiv del. O tem smo se pogovarjali z Radenkom Mijatovićem, predsednikom Nogometne zveze Slovenije, ki je potegnil črto pod leto 2019 in razkril tudi letošnje prav posebne izzive.
Kako bi ocenili trenutni položaj v slovenskem prvenstvu? Odpisan je le en klub, preostala deveterica se bori za nekaj več: bodisi za naslov prvaka, bodisi za preboj v Evropo, bodisi za odrešilno 8. mesto v 1. SNL.
»Saj veste, kako močno smo si želeli čim prej obuditi ligo in čakali na zeleno luč vlade po pandemiji koronavirusa. Prvi tedni po nadaljevanju so potrdili, da 1. SNL ostaja kakovostno tekmovanje, zanimanje zanjo pa v resnici narašča iz leta v leto. Tudi tekme brez navzočih navijačev so magnet za gledalce pred TV-zasloni. Zadnji derbi Olimpije in Maribora si je ogledalo 200.000 TV-gledalcev.«
Izenačenost lige?
»Ta je zdaj glavni magnet za vse vpletene. Vsak lahko preseneti vsakogar, to dviguje tudi prepoznavnost prvenstva. Če bi bil prvak znan deset krogov pred koncem, bi tekmovanje gotovo izgubilo vsaj del leska. Poglejte, tudi to je bil eden od razlogov, da nismo popustili zahtevam po spremembi formata lige zgolj zato, ker so določeni klubi začutili, da so morda ogroženi. Pričakujem šest izjemno zanimivih krogov in nepredvidljivost do zadnjega dejanja sezone.«
V zadnjih krogih so nase opozorili tudi nekateri najmlajši igralci, kot sta denimo Enrik Ostrc ali Kai Cipot. Menite, da klubi še premalo črpajo sredstva iz vašega mehanizma za spodbujanje vključevanja mladih nogometašev?
»Verjetno kar drži. Projekt smo začeli v sezoni 2018/19, klubom 1. SNL je namenjeno 100.000 evrov, klubom 2. SNL pa 160.000 evrov, enaka zneska veljata v tej sezoni. Lani je bilo denimo absurdno, da Krško, ki je vedelo, da bo izpadlo, ni počrpalo teh sredstev, zdaj je v podobnem položaju Rudar.«
Je koronakriza v omenjenem kontekstu spremenila razmišljanje predsednikov klubov?
»Zagotovo. Nekateri klubi so spremenili filozofijo prav v času krize in spoznali, da je morda še bolje imeti doma vzgojene igralce, torej lasten kader iz lokalnega okolja. Na ta način je gotovo lažje prebroditi krizne šoke. Če razmišljam kot poslovnež, lahko izpostavim še drugi dejavnik v prid angažiranja mladih. Z mladimi najlažje zaslužiš pri poznejši prodaji v bogatejše klube, z doma vzgojenim kadrom pa dosežeš največjo razliko v ceni. Teh igralcev seveda ne moreš tržiti, če jim ne ponujaš priložnosti v začetni enajsterici. Omenjena dejavnika sta gotovo vplivala na porast mlajših igralcev v večini klubov, Ostrc in Cipot sta morda le dva takšna primera.«
To je vendarle proces, ki ga ni mogoče razviti čez noč.
»Seveda ne. Fantje morajo tako ali tako najprej trdo delati na treningih in si izboriti zaupanje trenerjev. Z dvigom omenjenih finančnih spodbud smo želeli doseči, da bo denar porabljen namensko in bodo klubi ravnali proaktivno ter vzgajali dobre mlade nogometaše. Tako bomo vsi zmagovalci: klubi, igralci in vse slovenske reprezentance.«
Povejte še to: kako ste se pripravljali na zagon prvenstva?
»Korak za korakom, nismo rinili z glavo skozi zid, nenehno komuniciramo s pristojnimi organi, sprejeli smo ustrezne zaščitne ukrepe in pripeljali ligo do tega, da je lahko oživela. Drži, da si nismo upali zagnati vseh nogometnih tekmovanj, saj bi z množičnostjo morda ogrozili izvedbo najodmevnejšega, to je 1. SNL. Vem tudi, da vsi ne bodo zadovoljni z režimom napredovanja in nazadovanja v nekaterih nižjih ligah.«
Kako močno bo na prihodke nogometnih organizacij vplivalo dejstvo, da igrajo tekme brez gledalcev na stadionih? To zadeva tako NZS kot klube.
»Seveda. Poglejte primer članske reprezentance: lani smo močno povečali prihodke od vstopnin, ker je selekcija A igrala na polnem stadionu, letošnjo jesen gledalcev najbrž sploh ne bo. Enako velja za 1. SNL. Toda še slabše bi bilo, če lige sploh ne bi nadaljevali: trpeli bi še prihodki klubov od trženja in prodaje igralcev. Letošnji proračun NZS znaša 14 milijonov evrov, to je približno 1,5 milijona evrov manj od načrtovanega, toda na račun manjših odhodkov – ne gre le za nižje prihodke – bomo ohranili raven finančne podpore klubov, ki so vendarle utrpeli večji izpad prihodkov kot NZS.« Jernej Suhadolnik
Kako bi ocenili trenutni položaj v slovenskem prvenstvu? Odpisan je le en klub, preostala deveterica se bori za nekaj več: bodisi za naslov prvaka, bodisi za preboj v Evropo, bodisi za odrešilno 8. mesto v 1. SNL.
»Saj veste, kako močno smo si želeli čim prej obuditi ligo in čakali na zeleno luč vlade po pandemiji koronavirusa. Prvi tedni po nadaljevanju so potrdili, da 1. SNL ostaja kakovostno tekmovanje, zanimanje zanjo pa v resnici narašča iz leta v leto. Tudi tekme brez navzočih navijačev so magnet za gledalce pred TV-zasloni. Zadnji derbi Olimpije in Maribora si je ogledalo 200.000 TV-gledalcev.«
Izenačenost lige?
»Ta je zdaj glavni magnet za vse vpletene. Vsak lahko preseneti vsakogar, to dviguje tudi prepoznavnost prvenstva. Če bi bil prvak znan deset krogov pred koncem, bi tekmovanje gotovo izgubilo vsaj del leska. Poglejte, tudi to je bil eden od razlogov, da nismo popustili zahtevam po spremembi formata lige zgolj zato, ker so določeni klubi začutili, da so morda ogroženi. Pričakujem šest izjemno zanimivih krogov in nepredvidljivost do zadnjega dejanja sezone.«
V zadnjih krogih so nase opozorili tudi nekateri najmlajši igralci, kot sta denimo Enrik Ostrc ali Kai Cipot. Menite, da klubi še premalo črpajo sredstva iz vašega mehanizma za spodbujanje vključevanja mladih nogometašev?
»Verjetno kar drži. Projekt smo začeli v sezoni 2018/19, klubom 1. SNL je namenjeno 100.000 evrov, klubom 2. SNL pa 160.000 evrov, enaka zneska veljata v tej sezoni. Lani je bilo denimo absurdno, da Krško, ki je vedelo, da bo izpadlo, ni počrpalo teh sredstev, zdaj je v podobnem položaju Rudar.«
Je koronakriza v omenjenem kontekstu spremenila razmišljanje predsednikov klubov?
»Zagotovo. Nekateri klubi so spremenili filozofijo prav v času krize in spoznali, da je morda še bolje imeti doma vzgojene igralce, torej lasten kader iz lokalnega okolja. Na ta način je gotovo lažje prebroditi krizne šoke. Če razmišljam kot poslovnež, lahko izpostavim še drugi dejavnik v prid angažiranja mladih. Z mladimi najlažje zaslužiš pri poznejši prodaji v bogatejše klube, z doma vzgojenim kadrom pa dosežeš največjo razliko v ceni. Teh igralcev seveda ne moreš tržiti, če jim ne ponujaš priložnosti v začetni enajsterici. Omenjena dejavnika sta gotovo vplivala na porast mlajših igralcev v večini klubov, Ostrc in Cipot sta morda le dva takšna primera.«
To je vendarle proces, ki ga ni mogoče razviti čez noč.
»Seveda ne. Fantje morajo tako ali tako najprej trdo delati na treningih in si izboriti zaupanje trenerjev. Z dvigom omenjenih finančnih spodbud smo želeli doseči, da bo denar porabljen namensko in bodo klubi ravnali proaktivno ter vzgajali dobre mlade nogometaše. Tako bomo vsi zmagovalci: klubi, igralci in vse slovenske reprezentance.«
Povejte še to: kako ste se pripravljali na zagon prvenstva?
»Korak za korakom, nismo rinili z glavo skozi zid, nenehno komuniciramo s pristojnimi organi, sprejeli smo ustrezne zaščitne ukrepe in pripeljali ligo do tega, da je lahko oživela. Drži, da si nismo upali zagnati vseh nogometnih tekmovanj, saj bi z množičnostjo morda ogrozili izvedbo najodmevnejšega, to je 1. SNL. Vem tudi, da vsi ne bodo zadovoljni z režimom napredovanja in nazadovanja v nekaterih nižjih ligah.«
Kako močno bo na prihodke nogometnih organizacij vplivalo dejstvo, da igrajo tekme brez gledalcev na stadionih? To zadeva tako NZS kot klube.
»Seveda. Poglejte primer članske reprezentance: lani smo močno povečali prihodke od vstopnin, ker je selekcija A igrala na polnem stadionu, letošnjo jesen gledalcev najbrž sploh ne bo. Enako velja za 1. SNL. Toda še slabše bi bilo, če lige sploh ne bi nadaljevali: trpeli bi še prihodki klubov od trženja in prodaje igralcev. Letošnji proračun NZS znaša 14 milijonov evrov, to je približno 1,5 milijona evrov manj od načrtovanega, toda na račun manjših odhodkov – ne gre le za nižje prihodke – bomo ohranili raven finančne podpore klubov, ki so vendarle utrpeli večji izpad prihodkov kot NZS.« Jernej Suhadolnik
