Izolan ima v Kopru posebno misijo
Zmagovalec današnje prve polfinalne tekme (ob 16. uri) za nogometni pokal Pivovarne Union med Bravom in Domžalami v Spodnji Šiški se bo približal glavni nagradi – uvrstitvi v Evropo. Finalni tekmec bo znan jutri, ko se bosta na Bonifiki (20.15) že petič v sezoni pomerila Koper in Celje. Koprčani napadajo dvojno lovoriko, Celjani živijo za pokalni naslov.
Med njimi je tudi mlad fant s Primorske, ki ga Koprčani še posebej motivirajo, 18-letni Tjaš Begić. »Sem Izolan z Livade in res ni lepšega kot premagati Koprčane in jim povrhu še zabiti gol. To je posebno zadovoljstvo nas Izolanov,« je brez pomislekov, ambiciozno in kot fant s posebno misijo izstrelil najstnik (19 let bo dopolnil 30. junija) z že debelimi prvoligaškimi izkušnjami in tudi pomembnimi tekmami. S Koprom ga povezuje tudi nogometna preteklost.
»Tri leta sem bil v klubu. Do 15. leta, potem sem šel v Novo Gorico. A kljub vsemu mi srce bije za Izolo in tega ne morem skriti niti pozabiti,« je v močnem lokalpatriotskem duhu vzgojeni Tjaš dal vedeti, da ga že močno srbijo prsti na nogi. Že dolgo ni zabil gola, četudi je v tej sezoni igral na vseh 31 ligaških tekmah in dveh pokalnih, na katerih je zabil po gol: pri zmagi (2:1) proti Taboru in proti Radomljam (4:3). Dva je dosegel tudi v prvenstvu, pri čemer ima zadnji že dolgo brado. Zabil ga je proti ... »Koprčanom na Bonifiki za edino točko. Tega se še zelo dobro spomnim in tudi dobro vem, da je strelski post predolg. Toda tudi to je del igralskega odraščanja, v katerem ne morem zaobiti svojega dojemanja nogometa. Želim biti atraktiven, preigravati in uživati. Dokler bo tako, bom igral z zadovoljstvom, še bolj pa bom navdušen, ko bom zabil tudi kakšen gol več. Potem ne bom več deležen kritik. A če zmaguje moštvo, potem moja osebna statistika ni tako pomembna. Če bom k zmagam prispeval gol ali podajo, bo toliko lepše,« še kako dobro ve, da so njegova preigravanja in privlačnost tudi dodana vrednost.
Oče oster kritik
Koprčani so v tej sezoni ob enem neodločenem izidu, na katerem je bil Tjaš strelec (2:2), že trikrat premagali Celjane. Kar pet golov jim je nasul Kaheem Parris, ki ima podoben igralni položaj in vlogo, kot jo ima Tjaš pri Celju. Jamajčan napada z desnega boka, Tjaš prav tako, učinek pa je krepko v Koprčanov prid. V golih 9:2, v podajah sta izenačena 3:3. A bode v oči, da je Tjaš v tej sezoni zabil gol manj od minule sezone, v kateri je igral 28 tekem in že kar skoraj 500 minut manj.
»Očitno mu zelo ustrezamo. Za Parrisa se nismo pripravljali posebej, ker se zavedamo svojih odlik in sposobnosti. V medsebojnih tekmah še zdaleč nismo bili v tako podrejenem položaju, kot bi sodili po izkupičku. Bliže smo jim bili. Pomembno je, da bomo igrali z mirno glavo in samozavestjo,« je enega od receptov za napredovanje v veliki finale razkril Tjaš. Slednji bo imel na Bonifiki tudi močno podporo v očetu Alenu, na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi članu enega od najboljših klubov v Sloveniji Izole, mami Meti in sestri Klari. »Oster kritik je predvsem oči,« je priznal Tjaš.
