DIRKA PO ŠPANIJI
Jakobsenu še rojstnodnevno darilo
Primož Roglič v 16. etapi Vuelte sledil ekipam sprinterjev v pripravi na gorsko bitko.
Odpri galerijo
V sprintih na letošnji Vuelti ni močnejšega od Fabia Jakobsena. FOTO: Luis Angel Gomez/Photo Gomez Sport
Fabio Jakobsen je na svoj 25. rojstni dan s tretjo etapno zmago na letošnji Vuelti nadaljeval svojo pravljično vrnitev po grozljivem padcu na lanski dirki po Poljski, ki bi ga lahko stal tudi življenje. Primož Roglič in njegovi tekmeci za vrh v skupnem seštevku pa so le sledili potezam ekip najboljših sprinterjev in pogledovali proti prerezu današnje 17. etape, v kateri naj bi se naposled razplamtel boj za rdečo majico.
Ekipa UAE je po zmagovitem nedeljskem samostojnem pobegu Rafala Majke prišla na okus in tudi po drugem dnevu premora poskušala dobiti etapo. Jan Polanc in druščina so najbolj podjetno lovili pet ubežnikov, na vsaki vzpetini 180 km dolge preizkušnje po valoviti Kantabriji pa so navili tempo, da bi v težave spravili Jakobsena. To jim je dobrih 40 km pred ciljem tudi uspelo, glavnina se je pretrgala in nizozemski sprinter je ostal na repu, vendar je njegova izjemno močna ekipe Deceuninck Quick Step poskrbela, da se je pred zaključkom spet znašel tam, kjer mora biti.
Za vlakom, ki mu je pripravil že tretje zmagoslavje v zadnjih dveh tednih, s katerim se je še utrdil v zeleni majici. Za Rogliča in tekmece pa je bilo največ razburjenja v uvodnih kilometrih, ko je prišlo do padca. Brez hujših posledic sta se na tleh znašla kolesarja iz njegove soseščine v skupnem seštevku, drugouvrščeni Guillaume Martin (Cofidis) in četrtouvrščeni Enric Mas (Movistar). Tretjeuvrščeni Kisovčan, ki za nosilcem rdeče majice Oddom Christianom Eikingom (Intermarche) zaostaja 1:36, je v cilj na 39. mestu prikolesaril brez pretresov in je nared za prvo od kar štirih preostalih bitk za končno zmago v tem tednu.
Danes bo moral opraviti s 185,8 kilometra cest po hriboviti Asturiji. Za ogrevanje bo na vrsti vzpon 3. kategorije na Altu de Hortigueru (5,3 km, 4,7 odstotni povprečni naklon), nato bodo šli kolesarji dvakrat na isti hrib 1. kategorije, Collada Llomena (7,6 km, 9,3 odstotka). Poslastica za gledalce in trpljenje za tekmovalce bo ciljni vzpon ekstra kategorije na Lagos de Covadonga. Dolg je 12,5 km, povprečni naklon 6,9 odstotka pa ja varljiv, saj največji nakloni tega stopničastega klanca dosegajo 18 odstotkov.
Na tako zahtevni preizkušnji, na kateri bo treba premagati 4437 višinskih metrov, je vprašanje, kako se je bodo ekipe kandidatov za vrh lotile taktično. Bodo šle v brezkompromisen napad ali bodo hranile moči za tisto, kar jih čaka jutri – še zahtevnejša asturijska 18. etapa s 4957 višinskimi metri in ciljnim vzponom na še strmejši Altu d'El Gamoniteiru? Ker ima Roglič prednost pred na papirju najnevarnejšim tekmecem Masom (Španec za Slovencem zaostaja 35 sekund), lahko čaka na poteze konkurence, vendar se pri njegovi nizozemski ekipi zavedajo, da ne gre v nedogled le gledati Eikinga v rdeči majici.
»Ali res lahko pozabimo na to, da sta Eiking in Martin še pred Rogličem? Ne podpišem tega, da bo dovolj, če v sedanjem stanju pridemo do odločilnega kronometra. Primož je v ugodnem položaju proti Masu in drugim tekmecem, to bi mu moralo zadoščati za zadnjo preizkušnjo, vendar vemo, da se ob koncu tritedenskih dirk dogajajo tudi nenavadne stvari,« se je športni direktor Addy Engels iz bolečih izkušenj s Toura 2020, na katerem je predzadnji dan dirke Roglič izgubil rumeno majico proti Tadeju Pogačarju, naučil, da se ne gre zanašati le na izid ene preizkušnje.
Ekipa UAE je po zmagovitem nedeljskem samostojnem pobegu Rafala Majke prišla na okus in tudi po drugem dnevu premora poskušala dobiti etapo. Jan Polanc in druščina so najbolj podjetno lovili pet ubežnikov, na vsaki vzpetini 180 km dolge preizkušnje po valoviti Kantabriji pa so navili tempo, da bi v težave spravili Jakobsena. To jim je dobrih 40 km pred ciljem tudi uspelo, glavnina se je pretrgala in nizozemski sprinter je ostal na repu, vendar je njegova izjemno močna ekipe Deceuninck Quick Step poskrbela, da se je pred zaključkom spet znašel tam, kjer mora biti.
Za vlakom, ki mu je pripravil že tretje zmagoslavje v zadnjih dveh tednih, s katerim se je še utrdil v zeleni majici. Za Rogliča in tekmece pa je bilo največ razburjenja v uvodnih kilometrih, ko je prišlo do padca. Brez hujših posledic sta se na tleh znašla kolesarja iz njegove soseščine v skupnem seštevku, drugouvrščeni Guillaume Martin (Cofidis) in četrtouvrščeni Enric Mas (Movistar). Tretjeuvrščeni Kisovčan, ki za nosilcem rdeče majice Oddom Christianom Eikingom (Intermarche) zaostaja 1:36, je v cilj na 39. mestu prikolesaril brez pretresov in je nared za prvo od kar štirih preostalih bitk za končno zmago v tem tednu.
Strašljiv asturijski dvojček
Danes bo moral opraviti s 185,8 kilometra cest po hriboviti Asturiji. Za ogrevanje bo na vrsti vzpon 3. kategorije na Altu de Hortigueru (5,3 km, 4,7 odstotni povprečni naklon), nato bodo šli kolesarji dvakrat na isti hrib 1. kategorije, Collada Llomena (7,6 km, 9,3 odstotka). Poslastica za gledalce in trpljenje za tekmovalce bo ciljni vzpon ekstra kategorije na Lagos de Covadonga. Dolg je 12,5 km, povprečni naklon 6,9 odstotka pa ja varljiv, saj največji nakloni tega stopničastega klanca dosegajo 18 odstotkov.
Na tako zahtevni preizkušnji, na kateri bo treba premagati 4437 višinskih metrov, je vprašanje, kako se je bodo ekipe kandidatov za vrh lotile taktično. Bodo šle v brezkompromisen napad ali bodo hranile moči za tisto, kar jih čaka jutri – še zahtevnejša asturijska 18. etapa s 4957 višinskimi metri in ciljnim vzponom na še strmejši Altu d'El Gamoniteiru? Ker ima Roglič prednost pred na papirju najnevarnejšim tekmecem Masom (Španec za Slovencem zaostaja 35 sekund), lahko čaka na poteze konkurence, vendar se pri njegovi nizozemski ekipi zavedajo, da ne gre v nedogled le gledati Eikinga v rdeči majici.
»Ali res lahko pozabimo na to, da sta Eiking in Martin še pred Rogličem? Ne podpišem tega, da bo dovolj, če v sedanjem stanju pridemo do odločilnega kronometra. Primož je v ugodnem položaju proti Masu in drugim tekmecem, to bi mu moralo zadoščati za zadnjo preizkušnjo, vendar vemo, da se ob koncu tritedenskih dirk dogajajo tudi nenavadne stvari,« se je športni direktor Addy Engels iz bolečih izkušenj s Toura 2020, na katerem je predzadnji dan dirke Roglič izgubil rumeno majico proti Tadeju Pogačarju, naučil, da se ne gre zanašati le na izid ene preizkušnje.
