Jesperi Viikilä: Z Nikom Zupančičem se sporazumevata tudi v finščini
Hokejisti kluba SIJ Acroni Jesenice niso izkoristili prvega zaključnega ploščka za osvojitev lovorike v alpski ligi (AHL). V soboto so namreč pred svojimi številnimi privrženci v Podmežakli z 2:4 (1:1, 1:1, 0:2) izgubili z igralci Asiaga, ki so s tem uspehom izid v zmagah izenačili na 2:2. O naslovu prvakov bo tako odločala današnja (20.30) zadnja tekma v Italiji.
Če bodo železarji uspešni, bo Jesperi Viikilä, ki je prav včeraj dopolnil 27 let, izpolnil obljubo navijačem in jim dovolil, da ga bodo ostrigli. V intervjuju je finski napadalec, ki je v tej sezoni v AHL zbral 62 točk za 23 golov in 39 podaj, spregovoril o sezoni pri železarjih, Luki Dončiću, spektaklu v Planici, Sloveniji, morebitnem vstopu Finske v Nato ...
Kako ste zadovoljni s svojimi igrami?
»Če se ozrem na sezono, sem zadovoljen. Imel sem določene težave, a sem jih premostil. V napadu sva se z rojakom Eetujem Elojem odlično ujela z Ericom Pancetom, med nami vlada dobra kemija.«
Kako to, da ste lani prišli prav na Jesenice?
»Ko je bil Nik Zupančič trener v Oswiecimu, je nanj vtis naredil Elo. Zaželel si ga je v jeseniški ekipi, kot tudi rojaka Rikuja Sihvonena, s katerim smo prejšnjo sezono igrali skupaj pri poljskem klubu STS Sanok. Ker Riku ni želel priti v Slovenijo, je Eetu predlagal mene. Hitro smo našli skupni jezik in sklenili sodelovanje.«
Zupančič je igral tudi na Finskem (v sezoni 1999/2000 pri JYP). Ali še kaj razume finsko?
»Zares zna nekaj besed. Zjutraj me, recimo, pozdravi s: 'Hyvää huomenta.' (dobro jutro) Na Finskem se sicer kalita Nikova sinova Jakob (18 let) in Aljaž (16), ki igrata za mladinski ekipi kluba KooKoo iz Kouvole.«
Igrali ste v finski drugi ligi, poljski prvi in zdaj v AHL. Kako bi jih primerjali med seboj?
»Finska liga, v kateri igra veliko mladih hokejistov, je med temi vsekakor najhitrejša. Na Poljskem se vse skupaj odvija že počasneje, ker imajo klubi veliko starejših igralcev, ki bolj stavijo na moč. V AHL, ki je po mojem, kar zadeva kakovost, malo pod poljsko ligo, je veliko prometa po celi ledeni ploskvi, v Sloveniji so sicer hokejisti v povprečju mlajši, manj je tujcev.«
Kaj pa porečete na slovensko reprezentanco?
»Spremljam jo, več reprezentantov se dokazuje v močnih ligah. Seveda vem za Anžeta Kopitarja in Jana Muršaka. Glede na majhnost Slovenije so uspehi res presenetljivi. A po drugi strani opažam, da se pri vas v športu na splošno dobro dela, kultura treniranja je na višji ravni kot, recimo, na Poljskem, kjer je trener med vadbo gledal stran, igralci pa so trenirali po svoje. Kakovostno delo se kaže tudi v drugih športih, Slovenija je močna v igrah z žogo, Luka Dončić je eden od najboljših košarkarjev na svetu, vaši športniki redno osvajajo kolajne na OI ...«
Prihajate iz Asikalle pri Lahtiju, ki slovi po smučarskih skokih. Zakaj je pretehtal hokej?
»Moj oče je gradil ledno dvorano, tako da sem že zelo zgodaj začel drsati in kmalu prijel tudi za hokejsko palico. Skoke smo imeli možnost trenirati v osnovni šoli, a sem smuči, ki so mi jih namenili, raje prepustil sošolcu. Jaz se nisem upal spustiti po zaletišču. V Lahtiju sem bil na skakalnih tekmah kot gledalec, letos pa sem si od blizu ogledal finale v Planici ter bil navdušen nad spektaklom in poleti, dolgimi skoraj 250 metrov.«
Vaša sokrajana sta tudi legendarni skakalec Toni Nieminen in hokejski vratar Karri Rämö, ki je branil tudi v NHL.
»Tonija osebno ne poznam, s Karrijem, ki je devet let starejši od mene, pa sem dve poletji vadil skupaj na ledu. Sicer pa sem vso mladost pri klubu Lahti Pelicans igral s Hannesom Björninenom, strelcem zmagovitega gola za Finsko na letošnjih OI v Pekingu. Seveda sem bil izjemno vesel tega zgodovinskega uspeha, Hannesu pa takoj poslal čestitko. Ker bo večina olimpijskih prvakov igrala tudi na majskem SP na Finskem, verjamem, da bodo spet vroči kandidati za osvojitev lovorike.«
Kako se počutite v Sloveniji?
»Všeč mi je, ker je že toplo, pri nas na Finskem je še sneg. Videl sem veliko lepih krajev, v Ljubljani obiskal rojaka Paava Hölsäja, ki brani za Olimpijo. Bil sem v Kopru in Piranu, večkrat se odpeljem do Bleda, ki je zame eden od najlepših krajev. Z Eetujem razmišljava, da bi ostala tu po sezoni na oddihu in odpotovala še v Benetke.«
Ali boste jeseniški dres nosili tudi prihodnjo sezono?
»Ne vem še. Glede tega še ne morem ničesar reči.«
Zaradi vojne v Ukrajini zdaj tudi v vaši domovini razmišljajo o vstopu v Nato. Kakšno je vaše mnenje?
»Ne vem, kako dolgo traja proces priključitve, a verjamem, da bo Finska v mesecu ali dveh postala članica Severnoatlantskega zavezništva. Če je bila prej večina mojih sodržavljanov proti pridružitvi, se je po napadu Rusije na Ukrajino mnenje povsem spremenilo. Če se ne motim, jih po zadnjih raziskavah že 80 odstotkov podpira vstop v Nato.«
