NBA
Jordan miril, Trump grel strasti
Po mnenju večine najboljši košarkar v zgodovini je bil glas razuma v Orlandu.
Odpri galerijo
Michael Jordan je prepričal lastnike klubov in igralce, da so tekme najboljši vzvod za spremembe. FOTO: Lucy Nicholson/Reuters
Ko so košarkarji Milwaukeeja sklenili, da ne bodo odigrali tekme z Orlandom, so naleteli na navdušeno podporo in tudi očitke, da so solirali in da bi lahko povabili v boj proti stopnjevanju rasnega razlikovanja in policijske brutalnosti nad temnopoltimi še druga moštva iz lige NBA. In ko so se začele odpovedi širiti na druga tekmovanja, so neredki pomislili, da bi jih morali poimenovati bojkot ali stavka. Danes to ni več pomembno. Glas športnikov je močno odjeknil po vsem svetu, zdaj pa se bodo vrnili na delo.
Ko so košarkarji elitne ameriške lige, med katerimi je 75 odstotkov temnopoltih, tuhtali, ali bi sploh nadaljevali končnico, so bila njihova mnenja različna. Za predčasen konec sezone so bili igralci obeh klubov iz Los Angelesa, LA Lakers in LA Clippers, čeprav strokovnjaki v njih vidijo najresnejša kandidata za osvojitev naslova prvaka, ne smemo pa niti pozabiti, da je bil Milwaukee že drugo leto zapored najuspešnejši v rednem delu prvenstva in da ima svoje račune.
V vrelem kotlu so se premešala različna čustva, začinjena z nelagodjem nastopajočih, ki že 50 dni živijo v neprodušno zaprtem Disneyjevem kompleksu v Orlandu, odrezani od svojih družin in običajnega življenja. Na prvi pogled je prevladoval občutek, da so se na razmere še najbolje prilagodili evropski košarkarji, tudi Slovenci Goran Dragić, Luka Dončić in Vlatko Čančar, ki so se na podobne osamitve navadili pred reprezentančnimi obveznostmi in med njimi, proteste v ZDA pa doživljajo skozi svojo prizmo. A tudi oni se zavedajo svoje družbene odgovornosti in nujne solidarnosti.
Ameriškega gordijskega vozla še dolgo ne bodo povsem razvozlali, ga je pa za hip pomagal razrahljati Michael Jordan. Po mnenju večine najboljši košarkar vseh časov je ta čas edini temnopolti lastnik moštva v ligi NBA (Charlotte Hornets) in hkrati predsednik komisije NBA za delovna razmerja. Tik pred vreliščem je postal še glas razuma. Lastnike drugih moštev je opozoril, da je v teh dneh bolje poslušati kot govoriti, sestal se je tudi s predsednikom združenja košarkarjev Chrisom Paulom in mu izrekel občudovanje, ker so igralci zavzeli tako odločno držo do izjemno pomembnih poglavij. K podobnemu odzivu je pozval še lastnike drugih klubov, med katerimi večina podpira odločitev o nadaljevanju prvenstva, saj naj bi bile tekme najboljši in najopaznejši vzvod za družbene spremembe.
Če je Jordan popolna osebnost za to vlogo, saj ga izjemno spoštujejo tako delodajalci kot košarkarji in vodilni možje lige NBA, je v svojem značilnem slogu razmere še enkrat pogrel predsednik ZDA Donald Trump. »Ne vem veliko o protestu košarkarjev. Vem pa, da njihove tekme gleda vse manj ljudi, ker so se jih ljudje že malo naveličali. NBA je postala politična organizacija, kar ni dobro,« je izjavil Trump, ki je zaradi svoje politike že dolgo na bojni nogi s športniki. Njegov zet in svetovalec Jared Kushner je dodal, da ne moremo reči, da se košarkarji žrtvujejo, ker ne opravljajo svojega dela: »Srečo imajo, da so v takšnem gmotnem položaju, da si lahko brez denarnih posledic enostransko vzamejo nekaj prostih dni. To je pravo razkošje.«
Ko so košarkarji elitne ameriške lige, med katerimi je 75 odstotkov temnopoltih, tuhtali, ali bi sploh nadaljevali končnico, so bila njihova mnenja različna. Za predčasen konec sezone so bili igralci obeh klubov iz Los Angelesa, LA Lakers in LA Clippers, čeprav strokovnjaki v njih vidijo najresnejša kandidata za osvojitev naslova prvaka, ne smemo pa niti pozabiti, da je bil Milwaukee že drugo leto zapored najuspešnejši v rednem delu prvenstva in da ima svoje račune.
V vrelem kotlu so se premešala različna čustva, začinjena z nelagodjem nastopajočih, ki že 50 dni živijo v neprodušno zaprtem Disneyjevem kompleksu v Orlandu, odrezani od svojih družin in običajnega življenja. Na prvi pogled je prevladoval občutek, da so se na razmere še najbolje prilagodili evropski košarkarji, tudi Slovenci Goran Dragić, Luka Dončić in Vlatko Čančar, ki so se na podobne osamitve navadili pred reprezentančnimi obveznostmi in med njimi, proteste v ZDA pa doživljajo skozi svojo prizmo. A tudi oni se zavedajo svoje družbene odgovornosti in nujne solidarnosti.
Bolje poslušati kot govoriti
Ameriškega gordijskega vozla še dolgo ne bodo povsem razvozlali, ga je pa za hip pomagal razrahljati Michael Jordan. Po mnenju večine najboljši košarkar vseh časov je ta čas edini temnopolti lastnik moštva v ligi NBA (Charlotte Hornets) in hkrati predsednik komisije NBA za delovna razmerja. Tik pred vreliščem je postal še glas razuma. Lastnike drugih moštev je opozoril, da je v teh dneh bolje poslušati kot govoriti, sestal se je tudi s predsednikom združenja košarkarjev Chrisom Paulom in mu izrekel občudovanje, ker so igralci zavzeli tako odločno držo do izjemno pomembnih poglavij. K podobnemu odzivu je pozval še lastnike drugih klubov, med katerimi večina podpira odločitev o nadaljevanju prvenstva, saj naj bi bile tekme najboljši in najopaznejši vzvod za družbene spremembe.
Če je Jordan popolna osebnost za to vlogo, saj ga izjemno spoštujejo tako delodajalci kot košarkarji in vodilni možje lige NBA, je v svojem značilnem slogu razmere še enkrat pogrel predsednik ZDA Donald Trump. »Ne vem veliko o protestu košarkarjev. Vem pa, da njihove tekme gleda vse manj ljudi, ker so se jih ljudje že malo naveličali. NBA je postala politična organizacija, kar ni dobro,« je izjavil Trump, ki je zaradi svoje politike že dolgo na bojni nogi s športniki. Njegov zet in svetovalec Jared Kushner je dodal, da ne moremo reči, da se košarkarji žrtvujejo, ker ne opravljajo svojega dela: »Srečo imajo, da so v takšnem gmotnem položaju, da si lahko brez denarnih posledic enostransko vzamejo nekaj prostih dni. To je pravo razkošje.«
