SLOVO KAPETANA
Josip Iličić: Odnos ni pravi, toda upam na boljše čase
Slovenski nogometaši so v obračunu z Belorusi dobili še drugo lekcijo o pristopu k igri in agresivnosti. Na poslovilni tekmi kapetana Boštjana Cesarja v Stožicah se je zbralo mizernih 4327 gledalcev.
Odpri galerijo
Josip Iličić je bil spet preveč osamljen v napadalnih akcijah in lahka tarča agresivnih nasprotnikovih branilcev. FOTO: Jure Eržen
LJUBLJANA – Že res, da Boštjan Cesar šteje 35 let, da ni med najhitrejšimi branilci na svetu, da nima več zavidljive minutaže na igrišču v dresu italijanskega prvoligaša Chieva iz Verone, res je tudi, da je v jeseni kariere, da na vrata reprezentance trkajo mladi, močni in dokazovanja vredni branilci. Toda po drugi strani Cesar pooseblja vse tisto, kar je na zadnjih dveh prijateljskih tekmah, ko so Slovenci izgubili z Avstrijo (0:3) in Belorusijo (0:2), manjkalo prenovljeni zasedbi pod taktirko novega selektorja Tomaža Kavčiča. Zastonj vsa prijateljska idila, medsebojno razumevanje, sproščenost in optimizem, če potem na igrišču vidimo brezkrvno ekipo, ki ni sposobna biti vrhunsko agresivna, borbena in vztrajna vseh 90 minut tekme.
V dvoboju z Belorusijo je slovenska vrsta po poslovilnem šovu Cesarja v peti minuti tekme pokazala odločno premalo, da bi padla povprečna ekipa z vzhoda Evrope. Gostje so zabili gol v 36. minuti iz prve priložnosti, z glavo je zadel Maksim Skaviš po predložku z desne strani, v sodnikovem podaljšku, ko bi pravzaprav morali gledati obleganje beloruskih vrat, je zmago z 2:0 potrdil Anton Saroka. »Začeli smo dobro, agresivno, z veliko borbe in želje, ampak potem smo prejeli čuden zadetek. Po tekmi z Avstrijo smo govorili, da odnos do dresa ni bil pravi, tokrat je bilo drugače. Smo pa delali napake, treba se je sprijazniti, da trenutno nismo v najboljšem stanju. Ampak verjamem, da imamo ekipo za velike stvari, toda to bomo morali pokazati tudi na igrišču,« je bil brez dlake na jeziku desni bočni branilec Martin Milec, ena redkih svetlih točk v slovenski vrsti. »Vsak pri sebi se mora zamisliti, če je prispeval dovolj. Samo tako lahko gremo naprej,« je še pribil Milec.
Kavčič je poskušal pridobiti ustvarjalnost v igri s tem, da je v zvezno vrsto skupaj postavil Valterja Birso in Josipa Iličića. Ponudila sta nekaj prebliskov, strelov na vrata z razdalje, a vse je ostalo v okviru obeta, ne pa tudi realizacije. Jojo je bil tako kot v Celovcu osrednja figura s svojimi individualnimi potezami, ob odmoru pa je moral zapustiti igrišče zaradi manjših težav s kolenom, zamenjal ga je Miha Zajc.
»Težko vam rečem, kaj je glavni razlog za poraz. Na vsaki tekmi poskušamo prispevati maksimum. Pravega odnosa ni bilo, prelahko dobivamo zadetke. To je nov začetek, verjamem, da se bo marsikaj spremenilo, da bomo pravi takrat, ko bo to treba. Dosti smo se pogovarjali po porazu z Avstrijo, tokrat smo igrali bolje, a spet izgubili, rezultat pa edino šteje. Nekaj sprememb v moštvu je, zato potrebujemo še nekaj časa za uigravanje. Ostajam pozitiven, pomembno je, da gojimo željo po uvrstitvi na veliko tekmovanje, da vsak od nas prevzame odgovornost. Če se bomo začeli skrivati za drugimi, lahko kar pozabimo na veliko tekmovanje,« je razmere v slovenski ekipi iskreno pojasnil Iličić in poudaril: »Najbolj pomembno je, da smo se odprto pogovorili. Moramo iti naprej dvignjenih glav. Upam na boljše čase.« Vsi skupaj imajo zdaj čas za premislek in nov načrt do začetka junija, ko je na programu prijateljski dvoboj s Črno goro v Podgorici, morda pa se vodstvu reprezentance uspe dogovoriti za še en test v junijskem terminu.
Predsednik NZS Radenko Mijatović je obdaril Boštjana Cesarja po njegovi zadnji, 101. tekmi za reprezentanco, ko se je od njega poslovilo le dobrih 4000 navijačev. FOTO: Jure Eržen
V dvoboju z Belorusijo je slovenska vrsta po poslovilnem šovu Cesarja v peti minuti tekme pokazala odločno premalo, da bi padla povprečna ekipa z vzhoda Evrope. Gostje so zabili gol v 36. minuti iz prve priložnosti, z glavo je zadel Maksim Skaviš po predložku z desne strani, v sodnikovem podaljšku, ko bi pravzaprav morali gledati obleganje beloruskih vrat, je zmago z 2:0 potrdil Anton Saroka. »Začeli smo dobro, agresivno, z veliko borbe in želje, ampak potem smo prejeli čuden zadetek. Po tekmi z Avstrijo smo govorili, da odnos do dresa ni bil pravi, tokrat je bilo drugače. Smo pa delali napake, treba se je sprijazniti, da trenutno nismo v najboljšem stanju. Ampak verjamem, da imamo ekipo za velike stvari, toda to bomo morali pokazati tudi na igrišču,« je bil brez dlake na jeziku desni bočni branilec Martin Milec, ena redkih svetlih točk v slovenski vrsti. »Vsak pri sebi se mora zamisliti, če je prispeval dovolj. Samo tako lahko gremo naprej,« je še pribil Milec.
Kampl mora dati veliko večSelektor Tomaž Kavčič je Kevinu Kamplu namenil svobodo znotraj njegovega priljubljenega igralnega položaja. Vezist nemškega prvoligaša Leipziga je bil kljub temu v obeh tekmah domala neprepoznaven; v obrambnih nalogah ga je praviloma zmanjkalo, v napadalnih akcijah ni predstavljal pričakovane dodane vrednosti. V dvoboju z Belorusijo je bilo celo opaziti neproduktivno gnečo na sredini, ko je želel graditi igro ob Birsi in Iličiću. Vezisti so srce oziroma motor vsake ekipe, zato bo treba na tem področju najti optimalno rešitev.
Kavčič je poskušal pridobiti ustvarjalnost v igri s tem, da je v zvezno vrsto skupaj postavil Valterja Birso in Josipa Iličića. Ponudila sta nekaj prebliskov, strelov na vrata z razdalje, a vse je ostalo v okviru obeta, ne pa tudi realizacije. Jojo je bil tako kot v Celovcu osrednja figura s svojimi individualnimi potezami, ob odmoru pa je moral zapustiti igrišče zaradi manjših težav s kolenom, zamenjal ga je Miha Zajc.
Kevin Kampl v slovenski izbrani vrsti niti približno ne kaže tako dobrih iger kot v bundesligašu Leipzigu. FOTO: Jure Eržen
»Težko vam rečem, kaj je glavni razlog za poraz. Na vsaki tekmi poskušamo prispevati maksimum. Pravega odnosa ni bilo, prelahko dobivamo zadetke. To je nov začetek, verjamem, da se bo marsikaj spremenilo, da bomo pravi takrat, ko bo to treba. Dosti smo se pogovarjali po porazu z Avstrijo, tokrat smo igrali bolje, a spet izgubili, rezultat pa edino šteje. Nekaj sprememb v moštvu je, zato potrebujemo še nekaj časa za uigravanje. Ostajam pozitiven, pomembno je, da gojimo željo po uvrstitvi na veliko tekmovanje, da vsak od nas prevzame odgovornost. Če se bomo začeli skrivati za drugimi, lahko kar pozabimo na veliko tekmovanje,« je razmere v slovenski ekipi iskreno pojasnil Iličić in poudaril: »Najbolj pomembno je, da smo se odprto pogovorili. Moramo iti naprej dvignjenih glav. Upam na boljše čase.« Vsi skupaj imajo zdaj čas za premislek in nov načrt do začetka junija, ko je na programu prijateljski dvoboj s Črno goro v Podgorici, morda pa se vodstvu reprezentance uspe dogovoriti za še en test v junijskem terminu.
