Judo na Japonskem kot smučanje v Sloveniji

IZOLA – Tudi s tem, da ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bi pred začetkom svetovnega prvenstva v Tokiu, denimo, podpisala za bronasto kolajno, je Tina Trstenjak jasno nakazala, kaj si želi na letošnjem tekmovalnem vrhuncu v judu. Celjska šampionka sama pri sebi zagotovo meri na vrh, kar je razumljivo, saj je doslej na blazinah osvojila že vse, kar se je osvojiti dalo.

»Kakšno pa je to vprašanje?« je najboljša slovenska judoistka, ki je predvčerajšnjim dopolnila 29 let, pred odhodom na Japonsko odvrnila nekoliko v zadregi in takoj zatem pristavila: »Nanj res ne morem odgovoriti. O kolajni namreč nikoli ne razmišljam, seveda pa na slehernem tekmovanju upam na čim boljši razplet.«
 

Prikazati si želi lep judo

V Tokiu si – kot vedno in povsod – želi pojutrišnjem predvsem prikazati dobre borbe. »Šla bom iz dvoboja v dvoboj in si ne bom razbijala glave s tem, kaj bo, če bo. Osredotočila se bom na vsako tekmico posebej in se potrudila po najboljših močeh. Želim si prikazati lep judo in tudi kakšne nove tehnike,« je poudarila Trstenjakova in glede novih akcij pripomnila, da jih pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana vadi že dalj časa. A jih mora seveda najprej dobro osvojiti, preden jih lahko uporabi tudi na tekmi.

»Določenih tehnik namenoma še nisem kazala. Nekaj pač mora ostati skrito pred tekmicami, s katerimi se sicer (pre)dobro poznamo. Moram reči, da mi je zdaj težje, kot mi je bilo, denimo, pred olimpijskimi igrami v Riu de Janeiru 2016, ko od mene še nihče ni ničesar pričakoval. No, športna javnost v Sloveniji nekaj že, ne pa tudi nasprotnice, ki me (še) niso jemale pretirano resno. Zdaj je drugače, zdaj vse vedo, kako se borim,« je razkrila olimpijska prvakinja, ki ima v vitrini že štiri odličja s svetovnih prvenstev – ob zlatem iz Astane 2015 še srebrno iz Budimpešte 2017 ter bronasti iz Čeljabinska 2014 in Bakuja 2018.

Kot je ocenila, lahko v njeni kategoriji (do 63 kg) kolajno v Tokiu osvoji vsaj 15 judoistk. »Zanjo moraš biti res vrhunsko pripravljen, poleg tega moraš imeti svoj dan in povrhu se ti morajo pokriti vsi dejavniki,« je pojasnila in dodala, da je treba vedno računati tudi na kakšno presenečenje.
 

Zagreb okrepil njeno samozavest

S prepričljivo zmago na zadnji tekmi za svetovni pokal pred mesecem v Zagrebu je dobila potrditev, da je dobro pripravljena. Toda opozarja, da je treba ostati realen, češ da bo prvenstvo v Tokiu povsem nova tekma. »Je pa seveda vedno lepo zmagati na zadnjem turnirju pred svetovnim prvenstvom in poleg tega osvojiti lepo število kvalifikacijskih točk za OI, to je navsezadnje dobro tudi za samozavest, sploh po poškodbi kolena, ki me je ovirala še spomladi,« je zaupala.

Odločitev, da je izpustila evropske igre v Minsku, se je torej izkazala za pravilno, saj je v tem času zacelila poškodbo. Občasno sicer še čuti bolečine, a je med dvoboji ne ovira več.
Ker judo izvira iz Japonske, ne dvomi, da bo vse skupaj odlično pripravljeno in izvedeno.

»Japonci so že po naravi izjemni profesionalci, judo pa je zanje med najbolj priljubljenimi športi in ga spremljajo podobno kakor, recimo, Slovenci pozimi tekme v alpskem smučanju in smučarskih skokih. Ko imamo turnir na Japonskem, je dvorana vedno polna, razprodana do zadnjega sedeža,« je razkrila celjska šampionka, ki jo v domovini juda izjemno spoštujejo.

»Nemalokrat me prosijo za avtogram ali skupno fotografijo, zgodilo se mi je že tudi, da so me prišli pozdravit starši katere od judoistk, s katero sem se borila,« se je spomnila in o japonski hrani pripomnila: »Nekatere jedi mi teknejo, druge ne. V hotelu imamo na voljo tudi evropsko hrano. Kar zadeva suši, obstaja ogromno različnih vrst. Nekatere jem, ne pa vseh. Nimam ga pa tako rada, da bi ga pripravljala doma.«