Junak Gorice Luka za milijon evrov

Pred mesecem dni, 6. februarja, so se zatresla tla. Potres z veliko močjo je domala do tal porušil številna turška mesta, med njimi tudi Gaziantep. Dobrih 30 kilometrov stran je bil epicenter. Takrat se je korenito spremenila tudi športna pot mladega makedonskega nogometaša pri tamkajšnjem prvoligašu Luke Stankovskega, edinega strelca na dvoboju 25. kroga 1. SNL med Celjem in Gorico ob debiju slovitega trenerja Edoarda Reje.

Kot že tolikokrat doslej se je znova izkazalo, da lahko nesreča nekoga pomeni srečo za drugega. Koliko sreče je v tem nesrečnem poglavju zares imel nenadejani junak goriških nogometašev, bo še pokazala prihodnost.

»K sreči me takrat ni bilo v Gaziantepu. Po zadnji prvenstveni tekmi smo imeli dva prosta dneva in sem šel domov. Po potresu se je vse razpletalo v naglici. Klub je izstopil iz tekmovanja in igralcem sporočil, naj si najdemo nove delodajalce, pri katerih bomo lahko nadaljevali nogometno pot. Večina lig je takrat že imela zaprt prestopni rok. Poklical me je agent Nusret Jašari (eden od najbolj znanih in uspešnih v Sloveniji, op. p.) in me usmeril proti Gorici. Slovenska liga je imela dobra priporočila, veliko dobrega sem slišal o njej. Vedel sem, da je idealna za mlade igralce,« je Luka opisal dogajanje v zadnjem mesecu.

Njegovo kariero je naravna katastrofa dobesedno postavila na glavo. Na hitro se je moral navaditi na novo okolje, nove soigralce in razmere, ki so bile vse prej kot idealne. »Bolj kot gola sem vesel zmage. Ta nam je povrnila zaupanje in samozavest. Imamo odličnega trenerja. Vidi se, da izhaja iz italijanske šole, je izredno taktično podkovan, izkušen in veliko se lahko naučim od njega,« se je Stankovski hitro naučil, kako mora govoriti in razmišljati. »Premagali smo Celjane, ki dotlej doma še niso izgubili. Se pravi, da ni slabo,« je povedal rezervist na tekmi v Celju.

Najvrednejši Goričan

Po transfermarktu je za prvo spomladansko zmago Goričanov zadel z naskokom najdražji igralec Gorice. Dvajsetletni član mlade makedonske reprezentance je ocenjen na milijon evrov. Gaziantep ga je pripeljal lansko zimo iz skopskega Rabotničkega, za katerega je igral tudi njegov tri leta starejši brat. »On je napadalec in je zdaj član kranjskega Triglava, a je poškodovan,« je odkril sloki, 190 cm visoki zvezni igralec.

V Sloveniji so tudi starši. Mama Silvija in oče Goran, ki je njegov vzornik in nekdanji nogometaš z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Igral je v Nemčiji, Turčiji, Rusiji, Moldaviji, Belgiji ... »O najpomembnejših stvareh, ki zadevajo nogomet, se najprej pogovorim in posvetujem z očetom. On je moj svetovalec in skupaj najdeva najboljšo rešitev,« je razkril, kdo je glavni mož, ki odloča.