NOGOMET
Kampl z igrišča le v domačo posteljo
Domen Črnigoj med najmlajšimi, a razmišlja kot izkušeni veteran. Cilj Josipa Iličića je igrati na velikem nogometnem tekmovanju.
Odpri galerijo
Robert Berić, Antonio Delamea Mlinar in Roman Bezjak (vsi levo) med zborom na Brdu Foto: Mavric Pivk
BRDO PRI KRANJU – Slovenska nogometna reprezentanca je uradno odprla operacijo Oslo in krenila v priprave za najzahtevnejšo tekmo v Uefini ligi narodov. Izbranci selektorja Tomaža Kavčiča septembra niso osvojili točke, zato bodo tokrat pod dodatnim pritiskom navijačev. Če bodo v soboto zvečer vsaj polovično tako odločni kot pripadniki Slovenske vojske med včerajšnjo vajo na Brdu, se Norvežanom ne piše nič dobrega.
Tudi med druženjem z novinarji so izžarevali željo po dokazovanju, toda odgovor na standardno vprašanje še vedno čakamo: kako to pozitivno vzdušje prenesti na igrišče, ko bo šlo zares?
»Za reprezentanco si želi igrati vsak otrok, tudi pri nas ni bilo nič drugače. Seveda v majici z državnim grbom nihče ne želi izgubljati, zato smo bili nazadnje na Cipru močno potrti. Ko sem se vrnil domov, sem se prepričal, kako razočarani so bili naši navijači. In prav zavoljo tega ti ne sme biti vseeno, če kaj čutiš do države. Že zavoljo tega bi morali tokrat poiskati nebeški motiv za nekaj velikega na Norveškem. Druge poti nimamo. Premoremo dovolj kakovosti, da ne moremo izgubljati z ekipami, kakršna je Ciper – seveda v primeru, če da prav vsak na igrišču od sebe vse,« je včeraj modro razmišljal eden od najmlajših v reprezentanci, 22-letni Domen Črnigoj, ki od leta 2015 igra za Lugano.
Večina fantov je izžarevala optimizem in navdušenje zaradi vrnitve Josipa Iličića, v minulem ciklusu daleč najbolj učinkovitega aduta prejšnjega selektorja Srečka Katanca. Nanj je stavil skoraj vse karte tudi Katančev naslednik Kavčič, a mu je pokvarila načrte neugodna dvojna infekcija Iličićeve ustne votline, zaradi katere je Kranjčan – kot je priznal – čez noč začel ceniti nekatere življenjske darove, o katerih prej ni razmišljal.
»Ko se ti pripeti kaj takega, postaneš vesel, da še hodiš in dihaš. Povsem me je izželo. Pripravam Atalante sem se pridružil z zaostankom minus deset, začel sem nižje kot z ničle. Sem v posebnem programu treningov, ki se ga moram strogo držati. Več treniram kot soigralci, tudi zato me boste v teh dneh na Brdu videvali na igrišču bolj pogosto kot druge,« je razkril Iličić. Jojo bi lahko brez težav izpustil oktobrski zbor na Gorenjskem, a se je odločil drugače.
»O tem sploh nisem razmišljal. Dokler bom vedel, da vse v reprezentanci deluje, kot je treba, bom zanesljivo zraven. Upam, da vsi razmišljajo tako. Moj cilj je igrati na velikem tekmovanju; premoremo sijajno ekipo, le nekatere stvari se morajo urediti, toda na igrišču in ne zunaj njega,« je dodal Iličić, ki na žalost ni edini reprezentant v boju z boleznijo ali njenimi posledicami.
Kot zadnji je zbolel Kevin Kampl, eden od motorjev Leipziga in reprezentance. Prejšnji teden je izpustil tekmo v evropski ligi, saj je staknil virozo in vnetje. V nedeljo je – najbrž s pomočjo antibiotikov – odigral sanjski prvi polčas v tekmi z Nürnbergom (4:0, na koncu je bilo 6:0), v katerem je zabil mojstrski prvi gol in prispeval podajo za gol Marcela Sabitzerja za vodstvo s 3:0. Čeprav je igral le prvih 45 minut, se je njegovo stanje vnovič poslabšalo, zato za zdaj leži v domači postelji v Leipzigu. Čas v tem primeru ne dela ne zanj ne za njegovo vrnitev v reprezentanco.
Tudi med druženjem z novinarji so izžarevali željo po dokazovanju, toda odgovor na standardno vprašanje še vedno čakamo: kako to pozitivno vzdušje prenesti na igrišče, ko bo šlo zares?
Robert Berić, Antonio Delamea Mlinar in Roman Bezjak (vsi levo) med zborom na Brdu Foto: Mavric Pivk
»Za reprezentanco si želi igrati vsak otrok, tudi pri nas ni bilo nič drugače. Seveda v majici z državnim grbom nihče ne želi izgubljati, zato smo bili nazadnje na Cipru močno potrti. Ko sem se vrnil domov, sem se prepričal, kako razočarani so bili naši navijači. In prav zavoljo tega ti ne sme biti vseeno, če kaj čutiš do države. Že zavoljo tega bi morali tokrat poiskati nebeški motiv za nekaj velikega na Norveškem. Druge poti nimamo. Premoremo dovolj kakovosti, da ne moremo izgubljati z ekipami, kakršna je Ciper – seveda v primeru, če da prav vsak na igrišču od sebe vse,« je včeraj modro razmišljal eden od najmlajših v reprezentanci, 22-letni Domen Črnigoj, ki od leta 2015 igra za Lugano.
Vesel, da še hodi in diha
Večina fantov je izžarevala optimizem in navdušenje zaradi vrnitve Josipa Iličića, v minulem ciklusu daleč najbolj učinkovitega aduta prejšnjega selektorja Srečka Katanca. Nanj je stavil skoraj vse karte tudi Katančev naslednik Kavčič, a mu je pokvarila načrte neugodna dvojna infekcija Iličićeve ustne votline, zaradi katere je Kranjčan – kot je priznal – čez noč začel ceniti nekatere življenjske darove, o katerih prej ni razmišljal.
»Ko se ti pripeti kaj takega, postaneš vesel, da še hodiš in dihaš. Povsem me je izželo. Pripravam Atalante sem se pridružil z zaostankom minus deset, začel sem nižje kot z ničle. Sem v posebnem programu treningov, ki se ga moram strogo držati. Več treniram kot soigralci, tudi zato me boste v teh dneh na Brdu videvali na igrišču bolj pogosto kot druge,« je razkril Iličić. Jojo bi lahko brez težav izpustil oktobrski zbor na Gorenjskem, a se je odločil drugače.
45 minut je preživel v igri v nedeljo Kevin Kampl.
»O tem sploh nisem razmišljal. Dokler bom vedel, da vse v reprezentanci deluje, kot je treba, bom zanesljivo zraven. Upam, da vsi razmišljajo tako. Moj cilj je igrati na velikem tekmovanju; premoremo sijajno ekipo, le nekatere stvari se morajo urediti, toda na igrišču in ne zunaj njega,« je dodal Iličić, ki na žalost ni edini reprezentant v boju z boleznijo ali njenimi posledicami.
Kot zadnji je zbolel Kevin Kampl, eden od motorjev Leipziga in reprezentance. Prejšnji teden je izpustil tekmo v evropski ligi, saj je staknil virozo in vnetje. V nedeljo je – najbrž s pomočjo antibiotikov – odigral sanjski prvi polčas v tekmi z Nürnbergom (4:0, na koncu je bilo 6:0), v katerem je zabil mojstrski prvi gol in prispeval podajo za gol Marcela Sabitzerja za vodstvo s 3:0. Čeprav je igral le prvih 45 minut, se je njegovo stanje vnovič poslabšalo, zato za zdaj leži v domači postelji v Leipzigu. Čas v tem primeru ne dela ne zanj ne za njegovo vrnitev v reprezentanco.
