Kanibal navdušen nad Pogačarjem
Eddy Merckx, Roger de Vlaeminck in Rick van Looy so edini kolesarji, ki so osvojili vseh pet spomenikov. A v tej belgijski trojici izstopa Merckx, ki je slavil kar 19 takšnih zmag. Zdaj 77-letni kralj kolesarstva v 60. in 70. letih z navdušenjem spremlja podvige naslednikov, še posebej Tadeja Pogačarja, Wouta van Aerta in Mathieuja van der Poela, ki se bodo v nedeljo udarili za zmago na dirki po Flandriji.
Kolesarski trije tenorji, kot jim pravijo, so spektakla že pripravili na uvodnem spomeniku sezone Milano–Sanremo in na generalki za Flandrijo, dirki E3 Saxo Classic, pričakovati je, da bodo razred zase še na nedeljskem vrhuncu flamskega tedna.
Največji kolesarski Belgijec v zgodovini ni zamudil niti enega ključnega obrata pedal. »Seveda spremljam dirke, to so zlati časi za kolesarstvo, vsaka dirka je spektakularna, pogosto se napada, ko je do cilja vsaj še dve uri. To je fantastično,« v pogovoru za italijanski časnik Gazzetta dello Sport ni skrival navdušenja Merckx.
Taktičnih uspavank do zadnjih kilometrov na velikih preizkušnjah malodane ne vidimo več, ne le Pogačar, van der Poel in van Aert, tudi Primož Roglič in Remco Evenepoel sodita med šampione, ki si ne bojijo maratonskih kolesarskih ognjemetov.
Kdo najbolj navdušuje Merckxa? »Pogačar! Zame je impresiven. Specialist za tritedenske dirke, ki je tako močan na klasikah, še zlasti na tlakovcih, je nekaj posebnega. Neverjeten je, ker se ne zadovolji s tem, da vozi v zavetrju, temveč napade takrat, ko si to želi. In še nekaj: če v petek na dirki E3 pred to trojico ne bi padel spremljevalni motor, bi se morda končala drugače. Van Aert je bil tedaj na meji zmogljivosti, po zaviranju pa je ostal s Pogačarjem in van der Poelom,« je odgovoril Merckx, čeprav je slovenski as v tem troboju letos še brez zmage.
Kaj pa van der Poel, ki je dobil Sanremo, in van Aert, zmagovalec petkove generalke v Harelbekeju. »Oba sta mi všeč. Eden je vendarle Belgijec, drugi Nizozemec … Oba sta izjemna, oba dobra za kolesarstvo,« je dodal petkratni zmagovalec Toura.
Najljubši spomenik Pariz–Roubaix
»Vse dirke so mi bile všeč! A so mi bile bolj všeč tiste s klanci. Kot Belgijcu je bilo zame zelo pomembno, da sem zmagal na Flandriji, četudi ta v 60. in 70. letih ni bila tako zahtevna. Sedanja zahtevnejša različica bi mi še bolj ustrezala. Najraje sem imel sicer Pariz–Roubaix, ker je bila izjemno težka,« je Merckx izpostavil severni pekel, ki bo 9. aprila. Na njem še ne bo Pogačarja, slovenski adut bo Matej Mohorič.
Sicer pa je bil Merckx v pogovorih za belgijske medije po dirki Gent–Wevelgem kritičen do van Aerta, ker je zmago po pobegu v dvoje prepustil ekipnemu kolegu Christophu Laportu. »Jaz tega ne bi storil. Van Aert je bil daleč najmočnejši, to smo videli na vzponu na Kemmel. Z zmago bi lahko pisal kolesarsko zgodovino, saj bi lahko v istem letu dobil Harelbeke, Wevelgem in Flandrijo,« si Merckx ni po naključju prislužil vzdevka Kanibal. Zmag ni podarjal nikomur, skupaj jih je nanizal kar 275.
