Kapetan je hvaležen za vsak trenutek v zeleno-belem dresu (FOTO)

Lepo, a tudi naporno je biti ta trenutek nogometaš Olimpije. Še bolj odgovorno in zahtevno je, če si kapetan in veliki junak. Vse to si je na hrbet naprtil 25-letni Timi Max Elšnik, strelec dveh nepozabnih golov proti Ludogorcu, s katerima je slovenske prvake že popeljal v evropsko jesen v skupinskem delu enega od klubskih tekmovanj. Zeleno-beli že imajo v žepu najmanj konferenčno ligo, a so še v igri za jackpot – ligo prvakov. Štajerec iz Zlatoličja je nenavaden kapetan, ki veliko govori in tudi pove veliko, se postavi v ospredje in to s pokončno držo. Prepričan je, da bo že torkov naslednji evropski tekmec Galatasaray občutil Olimpijino moč.

Kapetan zmajev Timi Max Elšnik je dosegel vse tri zadetke ob velikem uspehu Olimpije proti Ludogorcu. FOTO: Jure Eržen

Timi, poletni ritem tekem se ne bo ustavil le pri evropskem izletu, temveč se bo spremenil v Olimpijino zgodovinsko evropsko poglavje tudi zaradi vaših golov. Ko ste nazadnje zabili dva gola na pomembni tekmi, ni bilo veselja.

»Najprej o Ludogorcu. Prav nič nisem podoživljal tekme, odklopil sem se hitro. Spočil in sprostil sem se v krogu družine ob srčni izbranki Zari in 17-mesečni hčerki Remmie, predvsem pa z nogami trdno na tleh. Ni dobro, da te ponese takšen uspeh, še posebej ne, ker še nismo zaključili zgodbe. Zdaj moramo biti osredotočeni le na prvo tekmo z Radomljami, a upam, da je v takšnih razmerah ne bo, ker nima smisla. Nato pride še prvi veliki spektakel z Galatasarayem, v katerem se moramo znova pokazati v lepi luči. Vem, dva gola sem zabil v Celju, ko se je odločalo o prvaku. Potegnili smo krajšo. Niti za trenutek me v torek zvečer v razburljivi končnici misli niso odpeljale v tisto tekmo. Razmišljal sem le o tem, kako bomo izpeljali načrt, in o podaljšku.«

Zanimiva je izbira imena vaše hčerke. Ima kakšno posebno sporočilo?

»Ne, moja partnerica, sicer Mariborčanka s Teznega, je izbrala ime. Mislim, da ga je opazila v eni od televizijskih serij. Meni je všeč, je posebno, francosko.«

Tudi na tribunah ne manjka Elšnikovih?

»Res je, mlajši brat Jan, ki igra nogomet v avstrijski nižji ligi, sestra Sanela, mami Lilijana in oče Matjaž me spremljajo na vsaki tekmi, če je le mogoče.«

Šampionska Olimpija ima podpis Alberta Riere, evropska je pod taktirko Joaa Henriquesa še bolj prepričljiva. V čem se razlikujeta?

»Velik del zaslug gre Rieri, ki je tudi v Celju takoj pokazal, kaj zmore. Ampak ta Olimpija je leto dni bolj izkušena, ohranila je jedro igralcev, je leto dni starejša in zrelejša. Henriques je drugačen tip trenerja, igralcem omogoča več svobode pri odločitvah. Pri Rieri je bilo treba slediti njegovim odločitvam.«

Ne spijo niti Mariborčani in Celjani. V Evropi vam uspešno sledijo. Ste spremljali domače tekmece?

»Dlje, ko so slovenski klubi v Evropi, bolje je. To je fenomenalno in je koristno za vse, za ligo, ki bo bolj prepoznavna in jo bodo v tujini jemali resneje, za igralce, ki bodo lažje prestopali v tujino, za reprezentanco, ki iz te lige črpa igralce, ki igrajo na višji ravni. Celjani so izpeljali podvig, izjemen uspeh, Vitoria prihaja iz vrhunske lige in je vrhunsko moštvo. Vsa čast mojim celjskim prijateljem in trenerju, ki je pokazal, da lovoriki z Olimpijo nista bili naključni. Maribor se muči z igro, ne gre mu, a se nekako preriva, zmaguje in zbira denar. To je pomembno. Mislim, da bo gostovanje Fenerbahčeja veselica, praznik in velik spektakel. To potrebuje slovenski nogomet. Res iskreno obema privoščim, da bi jeseni igrala v skupinskem delu tekmovanja. Tudi nam bo potem lažje v domačem prvenstvu. Evropa ne bo le za nas hendikep.«

Na Elšnika vse bolj računa tudi selektor Matjaž Kek, v prihodnje bi lahko predstavljal dobro izbiro za reprezentanco na sredini igrišča. FOTO: NZS

Ste še vedno prvi favorit na domači fronti?

»Absolutno. Celjani so najnevarnejši tekmeci, Mariborčani so vselej blizu. V ligi so lahko nevarnejši in skrijejo slabosti, če pa bodo igrali v Evropi, bo lažje za nas. Veliko bo odvisno od tega, ali bosta tudi Maribor in Celje jeseni igrala v skupinskem delu.«

Kako naporno jesen in natrpan urnik bo imela Olimpija, je znano, toda najbolj vznemirljivo vprašanje je, ali bo z njo v bitkah tudi kapetan? Kam boste prestopili, v Italijo, Rusijo ...

»Najraje o tem ne bi govoril. Ne odločam sam, glede odhoda ima vse vajeti v svojih rokah Olimpija, ki se mora odločiti, ali me bo izpustila. Zadovoljna mora biti. Trenutno je Olimpija na prvem mestu in razmišljam o tem, da bom čim dlje njen igralec. Daleč je še do prestopa, ker je odvisen tudi od tega, v kateri ligi bomo tekmovali.«

Leto 2023 je za vas posebno na klubski ravni in reprezentančni ravni. Je napočil trenutek tudi za vidnejšo vlogo v reprezentanci?

»Na to nimam veliko vpliva. Lahko si tudi Messi, a če tega drugi ne vidijo, ne pomaga nič. Jaz moram le čakati na priložnost in biti pripravljen, ko me bodo potrebovali.«

V tujino ste odšli kot najstnik in se mladi tudi vrnili. Olimpija je bila tudi vaša najboljša učiteljica.

»Ne bi mogel sprejeti boljše odločitve, kot sem jo. Za to, kar mi je prinesla in dala Olimpija, sem ji hvaležen za vselej. Za vsak trenutek v zeleno-belem dresu, za vse, kar zdaj ustvarjamo. Čudovito je biti del zgodbe, ki piše zgodovinske podvige za klub. Postal sem prvak, reprezentant. Trajalo je malo dlje, tri leta in pol, toda nisem si misli, da se bo zgodba tako odvijala.«

Na Štajerskem med vijoličnimi privrženci niste najbolj priljubljen. Ali to občutite tudi na svoji koži?

»Včasih, in tudi vem, da sem 'osovražen', toda to je sestavni del športa. Ne moreš si sam izbirati, kje boš igral in odraščal, kje boš imel službo. Pripadam pa tistemu, za katerega delam. To je pristop, ki ga cenim in ne bom odstopil od tega. S tem, zakaj ne Maribor, zakaj Olimpija, sem sicer že opravil. Nobenega obžalovanja ne čutim in tudi nobene pripadnosti do kluba Maribor.«

Na igrišču ste odločni, borbeni, za mikrofonom pa samozavestni, odkritih misli. Pogosto tudi vrnete milo za drago, ste neposredni in prav nič pokroviteljski. Je to vaša značajska posebnost?

»Zakaj sem oster, neposreden? Zato, ker nimam treme pred kamerami in mikrofoni. Morda tudi zaradi tega, ker sem kot otrok prebral veliko knjig in imam boljši besedni zaklad. V trenutku, ko je treba nekaj na hitro povedati, lahko 'spravim' nekaj več. Nekaj k temu pripomore tudi kilometrina.«

Radi izzivate, vijolični so kar redno vaša stranka?

»Včasih komu stopim na žulj, toda v veliki meri zaradi iz konteksta vzetih besed, misli. Še posebej na Štajerskem se radi obrnejo proti meni. Glavni krivci ste novinarji, ki po svoje prikrojite moje besede in jih večkrat uperite proti Mariboru. Vem, da gre za zbiranje klikov, za zanimivo branje in za večjo prodajo.«