HOKEJ
Kapetan risov iz Pjongčanga bo poslej igral le še v Švici
Slovenska hokejska reprezentanca v prihodnje brez Jana Muršaka. Olimpija v finalu alpske lige proti Brunicu zaostaja že z 1:3 v zmagah.
Odpri galerijo
Svoj izjemno zavzeti pristop je Jan Muršak pogosto plačal s poškodbami. FOTO: Roman Šipić
LJUBLJANA – Ko je pred dnevi selektor slovenskih hokejistov Ivo Jan dejal, da je glede odsotnosti posameznikov navajen tudi na slabe scenarije, je že imel v mislih Jana Muršaka, ki ga ne bo na bližnjem SP skupine B v Kazahstanu. A takrat je še upal, da bo Štajerec manjkal le tokrat. Toda napadalec se je odločil skleniti reprezentančno pot.
Hokejisti, ki štejejo 31 let, seveda še zdaleč niso za odpis. Toda pri igralcu, v čigar statistiki so zapisani 46 tekem za slovite Detroit Red Wings v NHL in igranje pri vodilnem klubu evropske hokejske zgodovine, CSKA iz Moskve, gre za prav posebno zgodbo. Ta je bila pogosto prepletena s poškodbami, razmisleki o operativnih posegih, okrevanjem in tudi prehitrimi vrnitvami v tekmovalni ritem.
Muršakov slog igre z veliko drsanja in obilo ustvarjalnosti je pogosto omrežil navijače, ne nazadnje tudi pri nas, ko se je med stavko v NHL vrnil na staro celino in takrat navduševal hokejsko Ljubljano: v sezoni 2012/13 je na 30 tekmah zbral kar 48 točk (19 golov, 29 podaj). Občinstvo se je sicer v teh dneh dvakrat vrnilo v Tivoli, a pospremilo dva tesna Olimpijina poraza (s 4:6 in 3:4 – po podaljšku) v finalni seriji AHL, v kateri zdaj Brunico vodi s 3:1 in ima drevi (20) prvi zaključni plošček za lovoriko.
Leto pozneje je bil Jan v tistem imenitnem moštvu risov, ki se je uvrstilo v četrtfinale olimpijskih iger, na največjem festivalu zimskega športa je opozoril nase tudi februarja lani, ko je bil v Pjongčangu kapetan slovenske izbrane vrste.
»Marsikaj sem že doživel na športni poti, žal tudi številne zaplete s poškodbami. O nekaterih bom verjetno spregovoril šele po koncu kariere, nočem s tem obremenjevati niti vodilnih pri klubu niti navijačev,« pravi eden vodilnih slovenskih hokejistov v dobi samostojne države, pravzaprav ob Anžetu Kopitarju edini, ki je pridrsal na tekmi pod žaromete NHL. Ko se je pred enim letom preselil iz Moskve v Göteborg, so ga Švedi takoj napotili na temeljit pregled k zdravniku, ob tem pa mu pokazali tudi nekaj časopisnih člankov iz Slovenije, v katerih so bile zapisane njegove izjave o poškodbah. Zdaj je zdrav, v finalu švicarskega prvenstva, enega najmočnejših v hokejski Evropi, mu pripada zelo vidna vloga pri Bernu, pogodbo ohranja tudi za naslednjo sezono.
»Rad bi igral še nekaj let. Če pa pomislim, da sem v zadnjih treh sezonah zaradi različnih težav zbral v povprečju le po 30 tekem, preprosto moram razmišljati o nujni regeneraciji in daljši pripravi na klubske obveznosti. Zato sem se moral odpovedati reprezentančnim nastopom,« nam je še poudaril po telefonu iz Švice in zaželel rojakom lepo reprezentančno prihodnost. Danes bo slovenska izbrana vrsta igrala v Budimpešti, kjer bo selektor Ivo Jan preveril tudi nekatere mlade moči.
Svoj izjemno zavzeti pristop je Jan Muršak pogosto plačal s poškodbami. FOTO: Roman Šipić
Hokejisti, ki štejejo 31 let, seveda še zdaleč niso za odpis. Toda pri igralcu, v čigar statistiki so zapisani 46 tekem za slovite Detroit Red Wings v NHL in igranje pri vodilnem klubu evropske hokejske zgodovine, CSKA iz Moskve, gre za prav posebno zgodbo. Ta je bila pogosto prepletena s poškodbami, razmisleki o operativnih posegih, okrevanjem in tudi prehitrimi vrnitvami v tekmovalni ritem.
Muršakov slog igre z veliko drsanja in obilo ustvarjalnosti je pogosto omrežil navijače, ne nazadnje tudi pri nas, ko se je med stavko v NHL vrnil na staro celino in takrat navduševal hokejsko Ljubljano: v sezoni 2012/13 je na 30 tekmah zbral kar 48 točk (19 golov, 29 podaj). Občinstvo se je sicer v teh dneh dvakrat vrnilo v Tivoli, a pospremilo dva tesna Olimpijina poraza (s 4:6 in 3:4 – po podaljšku) v finalni seriji AHL, v kateri zdaj Brunico vodi s 3:1 in ima drevi (20) prvi zaključni plošček za lovoriko.
Marsikaj je že doživel v karieri
Leto pozneje je bil Jan v tistem imenitnem moštvu risov, ki se je uvrstilo v četrtfinale olimpijskih iger, na največjem festivalu zimskega športa je opozoril nase tudi februarja lani, ko je bil v Pjongčangu kapetan slovenske izbrane vrste.
»Marsikaj sem že doživel na športni poti, žal tudi številne zaplete s poškodbami. O nekaterih bom verjetno spregovoril šele po koncu kariere, nočem s tem obremenjevati niti vodilnih pri klubu niti navijačev,« pravi eden vodilnih slovenskih hokejistov v dobi samostojne države, pravzaprav ob Anžetu Kopitarju edini, ki je pridrsal na tekmi pod žaromete NHL. Ko se je pred enim letom preselil iz Moskve v Göteborg, so ga Švedi takoj napotili na temeljit pregled k zdravniku, ob tem pa mu pokazali tudi nekaj časopisnih člankov iz Slovenije, v katerih so bile zapisane njegove izjave o poškodbah. Zdaj je zdrav, v finalu švicarskega prvenstva, enega najmočnejših v hokejski Evropi, mu pripada zelo vidna vloga pri Bernu, pogodbo ohranja tudi za naslednjo sezono.
35
tekem je zbral Jan Muršak za Slovenijo na največjih tekmovanjih, nazadnje je igral lani na OI v Pjongčangu.
tekem je zbral Jan Muršak za Slovenijo na največjih tekmovanjih, nazadnje je igral lani na OI v Pjongčangu.
»Rad bi igral še nekaj let. Če pa pomislim, da sem v zadnjih treh sezonah zaradi različnih težav zbral v povprečju le po 30 tekem, preprosto moram razmišljati o nujni regeneraciji in daljši pripravi na klubske obveznosti. Zato sem se moral odpovedati reprezentančnim nastopom,« nam je še poudaril po telefonu iz Švice in zaželel rojakom lepo reprezentančno prihodnost. Danes bo slovenska izbrana vrsta igrala v Budimpešti, kjer bo selektor Ivo Jan preveril tudi nekatere mlade moči.
