NOGOMET
Katanec: Maradona vedel, da sem mu na igrišču prizanesel
Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance zdaj uspešno deluje v Iraku. S Srečkom Katancem smo govorili o njegovem odnosu z legendarnim Argentincem.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Malokdo pri nas je poznal nogometnega velemojstra Diega Maradono tako dobro kot Srečko Katanec. Nekdanji slovenski selektor je s slovitim Diegom bil odmevne bitke v majicah Stuttgarta in Sampdorie. Dobro se ga spominja, srečevala sta se tudi pred desetimi leti, ko sta delovala v Združenih arabskih emiratih.
»Maradona je zanesljivo najboljši nogometaš, proti kateremu sem igral,« je zatrdil 57-letni Ljubljančan, ko smo ga ujeli v Iraku, kjer opravlja odličen posel na klopi tamkajšnje nogometne reprezentance. Postavimo zgodbo v časovni okvir: Maradona je bil med letoma 1984 in 1991 član Napolija, Katanec je nosil majico Sampdorie v obdobju 1989–1994, pred tem je bil eno sezono tudi član Stuttgarta v bundesligi in prav tedaj je stkal prve športne vezi z nemara najboljšim asom, ki so jih proizvedli v 150-letni zgodovini nogometne igre. »Nemogoče je primerjati nogometaše iz različnih obdobij, boljšega od Maradone pa v 80. letih prejšnjega stoletja ni bilo. To je bil top igralec, najboljši med vsemi, kar sem jih videl, pa so v tistem času igrali v Italiji, najboljši na svetu,« je prepričan Katanec.
Lahko mu pritrdimo, imena, kakršna so Gullit, Rijkaard, van Basten, Careca, Platini, Boniek, Völler in Klinsmann, so bila svetovna špica. Klinsmann je bil Katančev soigralec v finalu pokala Uefa, ko sta se 3. maja 1989 na dve tekmi merila Napoli in Stuttgart. Prvo pod Vezuvom so dobili Italijani z 2:1 (Maradona 11-m, Careca; Gaudino), povratna čez dva tedna v Stuttgartu je razveselila goste (3:3; Klinsmann, De Napoli avt., Schmäler; Alemao, Ferrara, Careca). »Maradona ni bil le velemojster nogometne igre, obvladal je tudi igro z roko … Ne gre le za božjo roko, o kateri govori ves svet: na prvi tekmi v Neaplju je žogo ustavil prav z roko, nato pa se je zgodila enajstmetrovka pri našem vodstvu z 1:0,« se spominja Katanec. Pogled na youtube mu daje prav, pokal Uefa bi v nasprotnem primeru morda romal v Nemčijo. Že v naslednji sezoni je mikavnost serie A očarala tudi Klinsmanna in Katanca. Prvi je odšel v Inter, drugi v Sampdorio. Sezono 1989/90 so končali na vrhu Napoli, Milan, Inter, Juventus in Sampdoria, v naslednji je osvojil scudetto prav Katanec pod vodstvom trenerja Vujadina Boškova, najboljša strelca Sampdorie sta bila Gianluca Vialli (19) in Roberto Mancini (12).
Mimogrede: Katančevi so bili tedaj resnično močni. V italijanskem superpokalu so leta 1991 premagali Romo, v pokalu pokalnih zmagovalcev leto prej Anderlecht. Barcelona jih je z golom Ronalda Koemana strla šele v 112. minuti finala tedanje lige prvakov leta 1992.
»Diego tedaj zaradi različnih dejavnikov ni bil več na vrhuncu svoje kakovosti. Če sem iskren, smo v resnici upali, da bo igral proti nam, saj smo vedeli, da bo imel Napoli zavoljo tega luknje v obrambi,« nam je zaupal Katanec. Sampdoria je v tisti sezoni zmagala v Neaplju kar s 4:1, tako Katanec kot Maradona sta v Gazzetti dello Sport prejela oceni 6, najvišji pa dvakratna strelca Mancini (7,5) in Vialli (7). »Maradoni ni bilo lahko. Prišel je iz okolja, v katerem so igrali tehnično dovršen nogomet, bil je hiter in nizke rasti, težko si ga ustavil. Toda po prihodu v Italijo se je moral prilagoditi na veliko močnejši slog igre, telesne zahteve so bile neprimerno večje, vladali so močno dvoboji, tedaj običajni prekrški so danes kaznovani z rumenimi ali rdečimi kartoni,« nam je opisal dobrih 30 let razlike v nogometnem razvoju.
»Po Diegovi smrti sem si ogledal dokumentarni film in priznam, da v času igralske kariere nisem povsem dojel, s kakšnim velemojstrom sem imel opraviti,« je priznal in dodal: »Maradona bi bil še boljši v današnjih razmerah, ko sodniki resnično ščitijo igralce.« Na svetovnem prvenstvu leta 1990 se Katanec in Maradona nista pomerila. Čeprav je bil Srečko med najboljšimi igralci Jugoslavije, ko je slednja v osmini finala odpravila Španijo, je četrtfinalno tekmo v Firencah izpustil zaradi poškodbe. Argentina je napredovala v polfinale prek enajstmetrovk, čeravno je Tomislav Ivković ubranil strel prav Maradoni. Pot ju je ponovno združila čez dvajset let, ko sta delovala na Bližnjem vzhodu: Katanec je uspešno vodil Združene arabske emirate, Maradona klub Al Wasl iz Dubaja. »Tedaj sva se večkrat srečala in pokramljala, prišel je na trening in jaz k njemu. Vedel je, da sem bil med tekmeci, ki so mu na igrišču morda še najbolj prizanesli, tako močno so ga tepli drugi,« je razkril Katanec, ki mu je žal, da takšen nogometni as ni imel ob sebi pravih ljudi oziroma nekoga, ki bi bil ob njem v nekaterih ključnih trenutkih.
»Škoda, da ga niso usmerili na pravo pot. Diego je bil namreč med kariero resnična svetovna ikona, po karieri pa vse, kar ne bi smel biti. Za to mi je kar malo žal.«
»Maradona je zanesljivo najboljši nogometaš, proti kateremu sem igral,« je zatrdil 57-letni Ljubljančan, ko smo ga ujeli v Iraku, kjer opravlja odličen posel na klopi tamkajšnje nogometne reprezentance. Postavimo zgodbo v časovni okvir: Maradona je bil med letoma 1984 in 1991 član Napolija, Katanec je nosil majico Sampdorie v obdobju 1989–1994, pred tem je bil eno sezono tudi član Stuttgarta v bundesligi in prav tedaj je stkal prve športne vezi z nemara najboljšim asom, ki so jih proizvedli v 150-letni zgodovini nogometne igre. »Nemogoče je primerjati nogometaše iz različnih obdobij, boljšega od Maradone pa v 80. letih prejšnjega stoletja ni bilo. To je bil top igralec, najboljši med vsemi, kar sem jih videl, pa so v tistem času igrali v Italiji, najboljši na svetu,« je prepričan Katanec.
Lahko mu pritrdimo, imena, kakršna so Gullit, Rijkaard, van Basten, Careca, Platini, Boniek, Völler in Klinsmann, so bila svetovna špica. Klinsmann je bil Katančev soigralec v finalu pokala Uefa, ko sta se 3. maja 1989 na dve tekmi merila Napoli in Stuttgart. Prvo pod Vezuvom so dobili Italijani z 2:1 (Maradona 11-m, Careca; Gaudino), povratna čez dva tedna v Stuttgartu je razveselila goste (3:3; Klinsmann, De Napoli avt., Schmäler; Alemao, Ferrara, Careca). »Maradona ni bil le velemojster nogometne igre, obvladal je tudi igro z roko … Ne gre le za božjo roko, o kateri govori ves svet: na prvi tekmi v Neaplju je žogo ustavil prav z roko, nato pa se je zgodila enajstmetrovka pri našem vodstvu z 1:0,« se spominja Katanec. Pogled na youtube mu daje prav, pokal Uefa bi v nasprotnem primeru morda romal v Nemčijo. Že v naslednji sezoni je mikavnost serie A očarala tudi Klinsmanna in Katanca. Prvi je odšel v Inter, drugi v Sampdorio. Sezono 1989/90 so končali na vrhu Napoli, Milan, Inter, Juventus in Sampdoria, v naslednji je osvojil scudetto prav Katanec pod vodstvom trenerja Vujadina Boškova, najboljša strelca Sampdorie sta bila Gianluca Vialli (19) in Roberto Mancini (12).
Mimogrede: Katančevi so bili tedaj resnično močni. V italijanskem superpokalu so leta 1991 premagali Romo, v pokalu pokalnih zmagovalcev leto prej Anderlecht. Barcelona jih je z golom Ronalda Koemana strla šele v 112. minuti finala tedanje lige prvakov leta 1992.
Tedanji prekrški danes rdeči karton
»Diego tedaj zaradi različnih dejavnikov ni bil več na vrhuncu svoje kakovosti. Če sem iskren, smo v resnici upali, da bo igral proti nam, saj smo vedeli, da bo imel Napoli zavoljo tega luknje v obrambi,« nam je zaupal Katanec. Sampdoria je v tisti sezoni zmagala v Neaplju kar s 4:1, tako Katanec kot Maradona sta v Gazzetti dello Sport prejela oceni 6, najvišji pa dvakratna strelca Mancini (7,5) in Vialli (7). »Maradoni ni bilo lahko. Prišel je iz okolja, v katerem so igrali tehnično dovršen nogomet, bil je hiter in nizke rasti, težko si ga ustavil. Toda po prihodu v Italijo se je moral prilagoditi na veliko močnejši slog igre, telesne zahteve so bile neprimerno večje, vladali so močno dvoboji, tedaj običajni prekrški so danes kaznovani z rumenimi ali rdečimi kartoni,« nam je opisal dobrih 30 let razlike v nogometnem razvoju.
Škoda, da Maradone niso usmerili na pravo pot, po karieri je bil vse, kar ne bi smel biti.
»Po Diegovi smrti sem si ogledal dokumentarni film in priznam, da v času igralske kariere nisem povsem dojel, s kakšnim velemojstrom sem imel opraviti,« je priznal in dodal: »Maradona bi bil še boljši v današnjih razmerah, ko sodniki resnično ščitijo igralce.« Na svetovnem prvenstvu leta 1990 se Katanec in Maradona nista pomerila. Čeprav je bil Srečko med najboljšimi igralci Jugoslavije, ko je slednja v osmini finala odpravila Španijo, je četrtfinalno tekmo v Firencah izpustil zaradi poškodbe. Argentina je napredovala v polfinale prek enajstmetrovk, čeravno je Tomislav Ivković ubranil strel prav Maradoni. Pot ju je ponovno združila čez dvajset let, ko sta delovala na Bližnjem vzhodu: Katanec je uspešno vodil Združene arabske emirate, Maradona klub Al Wasl iz Dubaja. »Tedaj sva se večkrat srečala in pokramljala, prišel je na trening in jaz k njemu. Vedel je, da sem bil med tekmeci, ki so mu na igrišču morda še najbolj prizanesli, tako močno so ga tepli drugi,« je razkril Katanec, ki mu je žal, da takšen nogometni as ni imel ob sebi pravih ljudi oziroma nekoga, ki bi bil ob njem v nekaterih ključnih trenutkih.
»Škoda, da ga niso usmerili na pravo pot. Diego je bil namreč med kariero resnična svetovna ikona, po karieri pa vse, kar ne bi smel biti. Za to mi je kar malo žal.«
