Kdaj bo Azija videla Dončića?

LJUBLJANA – V normalnih košarkarskih okoliščinah bi te dni spremljali dolge priprave slovenske reprezentance na svetovno prvenstvo, ki se bo na Kitajskem začelo 31. avgusta, poslušali izgovore odsotnih zvezdnikov in tarnanje navzočih, da si lahko poleti privoščijo le nekaj dni oddiha. V realnem času pa vsi skupaj močno pogrešamo takšno (pre)obremenjenost. Naslednjo uradno tekmo bo Slovenija odigrala 20. februarja 2020 v kvalifikacijah za EP 2020.

Seveda nam gre lahko v nos, da se bo prvak zadnjega eurobasketa moral potegovati za mesto med najboljšimi 24 izbranimi vrstami stare celine v skupini z Madžarsko, Avstrijo in Ukrajino, iz katere bodo na EP napredovale najboljše tri. Precej lepše bi zvenelo, če bi mednarodna zveza FIBA počastila istanbulske junake in jim omogočila neposredno obrambo naslova. A to je le malenkost, če se spomnimo kalvarije zdesetkanega slovenskega moštva v kvalifikacijah za letošnji mundial.

Na SP tudi 64. na svetu

Na Kitajskem šele drugič v zgodovini svetovnih prvenstev ne bomo videli evropskega šampiona. Vrata so mu zaprli le ob drugi izvedbi tekmovanja leta 1954, ko so brazilske oblasti zavrnile vizumske vloge reprezentanc iz trdih komunističnih držav, med katerimi je bila tudi takratna prvakinja stare celine Sovjetska zveza. Na 18. mundialu bo prvič igralo kar 32 moštev, zato toliko bolj presenečajo čudna pravila uvrščanja nanj. Od 32 najbolje uvrščenih na nacionalni lestvici FIBA, ki upoštevajo dosežke zadnjih osmih let, jih bo na SP manjkalo osem, od teh jih je kar sedem iz Evrope. Med odsotnimi je najvišje Slovenija, 7. na svetu, pogrešali pa bomo tudi 9. Hrvaško, 14. Mehiko, 15. Latvijo, 19. Ukrajino, 21. Finsko, 26. Gruzijo in 29. Belgijo. Zato pa bosta med petimi afriškimi reprezentancami tudi Tunizija, 51. na svetu, in Slonokoščena obala (64.), med osmimi iz Azije in Oceanije pa 49. Jordanija.

Med reprezentancami s stare celine ima najskromnejše izhodišče Črna gora, 28. na svetovni lestvici, a FIBA ostaja neomajna pri trendovskem favoriziranju moštev, ki bi lahko povečalo njen tržni finančni potencial. Zaradi povezav z novimi bogatimi tržišči bodo imele severno-, srednje- in južnoameriške reprezentance, ki so na dozdajšnjih SP osvojile osem zlatih (5 ZDA), šest srebrnih in osem bronastih kolajn, enega udeleženca mundiala manj kot družno Azija in Oceanija, ki se lahko skupaj pohvalita le z bronom Filipinov iz leta 1954. In kje bo naslednje svetovno prvenstvo (po OI v Tokiu)? Kje drugje kot v Aziji – na Japonskem, Filipinih in Indoneziji. Takrat bo Luka Dončić za štiri leta izkušenejši in boljši, a vendarle star šele 24 let.