KOLESARSTVO
Kdo bo dirkal za čast in slavo?
Za slovensko kolesarstvo napočil trenutek za razmislek. Roglič in Pogačar dosegla naši najvišji uvrstitvi na SP.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je bil edini Slovenec, ki je na cestni dirki za svetovno prvenstvo v Yorkshiru prikolesaril do cilja. FOTO: Roman Šipić
LJUBLJANA – Po evforiji na dirki po Španiji, na kateri sta Primož Roglič in Tadej Pogačar zablestela s 1. in 3. mestom, je za slovensko kolesarstvo na svetovnem prvenstvu v Yorkshiru prišel trenutek za razmislek. Naši najboljši profesionalci nas bodo bržkone še dolgo razveseljevali z zmagami v dresih klubskih delodajalcev, uspehi reprezentance pa zaradi tega niso samoumevni.
Roglič in Pogačar sta dosegla naši najvišji uvrstitvi na SP, na katerem je Slovenijo zastopalo 24 kolesark in kolesarjev. Rogla je v vožnji na čas zasedel 12. mesto, Pogi 18. na cestni dirki. Med ženskami je bila edina uvrstitev 45. mesto Eugenie Bujak, med mlajšimi člani je bil najboljši Tilen Finkšt na 25. mestu na cestni dirki, Jaka Primožič je v vožnji na čas zasedel 49. mesto. Najboljši mladinski uvrstitvi je prikolesaril Boštjan Murn z 32. mestom v kronometru in 63. v cestni dirki. Najboljša mladinka je bila Nika Jančič, 24. v vožnji na čas in 52. na cestni dirki, na kateri je bila sicer do padca v zadnjem ovinku v igri za prvo deseterico.
Če te številke postavimo v kontekst, izpostavijo dve težavi. Naši najboljši profesionalci, ki blestijo predvsem na etapnih dirkah, na peščici enodnevnih preizkušenj, na katerih nastopijo v reprezentančni opravi, niso tako konkurenčni kot na Giru, Touru ali Vuelti. Z Rogličem, Pogačarjem in Matejem Mohoričem se je zadnja leta zdelo, da se slovenski tekoči trak ustvarjanja vrhunskih tekmovalcev ne bo ustavil.
»Pri mlajših članih bi bilo vse videti drugače, če Pogačar ne bi preskočil te kategorije. Tudi sicer bi v tej kategoriji dosegli več, če naši kolesarji ne bi storili začetniške napake. Mladinke je ustavila smola, pri mladincih pa nimamo kolesarjev, ki bi lahko pokazali več,« je dejal direktor slovenskih reprezentanc Martin Hvastija, ki ne skriva, da je težava resna.
»Ne najdemo več pravih talentov. Šele, ko imaš v rokah zelo nadarjenega kolesarja, je mogoče nekaj doseči z delom. Najbolj me skrbi položaj v klubih, zaradi pomanjkanja talentov pada volja tudi pri trenerjih, ki so dolgo skrbeli za to, da je bil pretok obetavnih kolesarjev iz mlajše v člansko kategorijo neprekinjen. Razmere v klubih se slabšajo. Pred desetimi leti je vsak mlad fant, ki je prišel v slovenski klub, dobil kolo in vso opremo. Zdaj je vse bolj prepuščeno staršem, kar ni dobro. To lahko prinese negativno selekcijo, ker tako v ospredje pridejo otroci premožnih staršev, in ne nujno tisti, ki so najbolj nadarjeni,« je nekdanji poklicni kolesar izpostavil položaj, ki se pojavlja pri domala vseh športih, ki zahtevajo večji denarni vložek. Ne nazadnje je načel tudi slovensko smučanje.
»Čeprav se hvalimo s profesionalci, jih imamo zelo malo. Zaradi uspehov dveh ali treh kolesarjev imamo veliko očk in maksimalno kvoto osmih kolesarjev za SP, a jih stežka zberemo toliko. Od desetih jih ne more biti hkrati osem v vrhunski formi,« pravi Hvastija, ki se zaveda, kdo v kolesarstvu pije in kdo plača.
»Kolesarji so razpeti med ekipe, ki jih plačujejo, in reprezentance, za katere nastopajo za čast in slavo. Plačniki so tisti, ki jim določajo glavne cilje sezone. Pri največjih reprezentančnih tekmovanjih gre izključno za osebno motivacijo tekmovalca. Le nekdo, ki ima motiv doseči tudi nekaj zase, za svojo dušo in domovino, lahko tu kaj doseže,« je še dejal Hvastija.
Roglič in Pogačar sta dosegla naši najvišji uvrstitvi na SP, na katerem je Slovenijo zastopalo 24 kolesark in kolesarjev. Rogla je v vožnji na čas zasedel 12. mesto, Pogi 18. na cestni dirki. Med ženskami je bila edina uvrstitev 45. mesto Eugenie Bujak, med mlajšimi člani je bil najboljši Tilen Finkšt na 25. mestu na cestni dirki, Jaka Primožič je v vožnji na čas zasedel 49. mesto. Najboljši mladinski uvrstitvi je prikolesaril Boštjan Murn z 32. mestom v kronometru in 63. v cestni dirki. Najboljša mladinka je bila Nika Jančič, 24. v vožnji na čas in 52. na cestni dirki, na kateri je bila sicer do padca v zadnjem ovinku v igri za prvo deseterico.
Če te številke postavimo v kontekst, izpostavijo dve težavi. Naši najboljši profesionalci, ki blestijo predvsem na etapnih dirkah, na peščici enodnevnih preizkušenj, na katerih nastopijo v reprezentančni opravi, niso tako konkurenčni kot na Giru, Touru ali Vuelti. Z Rogličem, Pogačarjem in Matejem Mohoričem se je zadnja leta zdelo, da se slovenski tekoči trak ustvarjanja vrhunskih tekmovalcev ne bo ustavil.
»Pri mlajših članih bi bilo vse videti drugače, če Pogačar ne bi preskočil te kategorije. Tudi sicer bi v tej kategoriji dosegli več, če naši kolesarji ne bi storili začetniške napake. Mladinke je ustavila smola, pri mladincih pa nimamo kolesarjev, ki bi lahko pokazali več,« je dejal direktor slovenskih reprezentanc Martin Hvastija, ki ne skriva, da je težava resna.
Skrbi ga položaj v klubih
»Ne najdemo več pravih talentov. Šele, ko imaš v rokah zelo nadarjenega kolesarja, je mogoče nekaj doseči z delom. Najbolj me skrbi položaj v klubih, zaradi pomanjkanja talentov pada volja tudi pri trenerjih, ki so dolgo skrbeli za to, da je bil pretok obetavnih kolesarjev iz mlajše v člansko kategorijo neprekinjen. Razmere v klubih se slabšajo. Pred desetimi leti je vsak mlad fant, ki je prišel v slovenski klub, dobil kolo in vso opremo. Zdaj je vse bolj prepuščeno staršem, kar ni dobro. To lahko prinese negativno selekcijo, ker tako v ospredje pridejo otroci premožnih staršev, in ne nujno tisti, ki so najbolj nadarjeni,« je nekdanji poklicni kolesar izpostavil položaj, ki se pojavlja pri domala vseh športih, ki zahtevajo večji denarni vložek. Ne nazadnje je načel tudi slovensko smučanje.
»Čeprav se hvalimo s profesionalci, jih imamo zelo malo. Zaradi uspehov dveh ali treh kolesarjev imamo veliko očk in maksimalno kvoto osmih kolesarjev za SP, a jih stežka zberemo toliko. Od desetih jih ne more biti hkrati osem v vrhunski formi,« pravi Hvastija, ki se zaveda, kdo v kolesarstvu pije in kdo plača.
»Kolesarji so razpeti med ekipe, ki jih plačujejo, in reprezentance, za katere nastopajo za čast in slavo. Plačniki so tisti, ki jim določajo glavne cilje sezone. Pri največjih reprezentančnih tekmovanjih gre izključno za osebno motivacijo tekmovalca. Le nekdo, ki ima motiv doseči tudi nekaj zase, za svojo dušo in domovino, lahko tu kaj doseže,« je še dejal Hvastija.
