ŠAH
Kdo je najboljši?
Na najnovejši šahovski lestvici Kasparov (še) pred Carlsenom.
Odpri galerijo
Za Jana Gustafssona in Petra Heineja Nielsna je Gari Kasparov (na fotografiji) najboljši šahist v zgodovini. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Primerjave igralcev iz različnih obdobij so sila nehvaležne; ne glede na to, o katerem športu govorimo. Še bolj nehvaležno je morda njihovo razvrščanje na zgodovinskih lestvicah, ki so vselej deležne velike pozornosti javnosti. Tovrstnega poskusa sta se lotila tudi velemojstra ter komentatorja Jan Gustafsson in Peter Heine Nielsen, ki sta ustvarila svoj seznam petdesetih najboljših šahistov.
Pri tem sta se poleg tekmovalnih dosežkov zanašala predvsem na statistične formule za izračun zgodovinskih ratingov, ki jih je razvil matematik Jeff Sonas in omogočajo primerjave med različnimi obdobji, tudi tistimi pred uveljavitvijo danes splošno sprejetega sistema za določanje ratinških točk.
Čeprav je zanimiv in vse prej kot povsem očiten že izbor petdeseterice, ki si zasluži mesto na seznamu, je bilo daleč največ zanimanja za vrstni red na vrhu. Pričakovano so se na stopničkah znašli legendarni Bobby Fischer, Gari Kasparov in zdajšnji svetovni prvak Magnus Carlsen. A koga bosta avtorja postavila prav na vrh?
Fischer ima zgodovinsko izračunano najvišji zmogljivostni rating od vseh, a je v svoji nepričakovano hitro zaključeni karieri dobil le en dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Gre seveda za nepozabni dvoboj stoletja proti Borisu Spaskemu v Reykjaviku leta 1972, po mnenju avtorjev pa je bilo to dovolj le za tretje mesto.
Odločitvam, ki bodo dvignile veliko prahu, se Gustafsson in Nielsen nista mogla izogniti. Ena takšnih je bila razglasitev Kasparova za najboljšega v zgodovini, pred Carlsenom. In to kljub dejstvu, da sta oba v njegovem krogu pomočnikov in sekundantov, Nielsen je od leta 2013 celo njegov glavni trener. Odločila sta se tudi v nasprotju z rezultati spletne ankete, v kateri je skoraj 56 odstotkov vprašanih na prvo mesto postavilo Norvežana.
Po njunem prepričanju so številke dovolj zgovorne: Kasparov je bil svetovni prvak 15 let, slavil je v več dvobojih za naslov svetovnega prvaka (6:4) in je bil precej dlje na vrhu ratinške lestvice. S tega položaja je vladal skoraj 22 let, medtem ko je Carlsen prvak sedem let, na vrhu lestvice pa deset. Vse skupaj pa bržčas pomeni, da zgodba še ni zaključena, saj je Carlsen pri 30 letih še vedno zelo suveren in bo najverjetneje imel priložnost, da statistiko obrne v svojo korist. Zato bo verjetno kmalu napočil čas za nove lestvice in polemike.
Diagram (17.11.)
Pri tem sta se poleg tekmovalnih dosežkov zanašala predvsem na statistične formule za izračun zgodovinskih ratingov, ki jih je razvil matematik Jeff Sonas in omogočajo primerjave med različnimi obdobji, tudi tistimi pred uveljavitvijo danes splošno sprejetega sistema za določanje ratinških točk.
Čeprav je zanimiv in vse prej kot povsem očiten že izbor petdeseterice, ki si zasluži mesto na seznamu, je bilo daleč največ zanimanja za vrstni red na vrhu. Pričakovano so se na stopničkah znašli legendarni Bobby Fischer, Gari Kasparov in zdajšnji svetovni prvak Magnus Carlsen. A koga bosta avtorja postavila prav na vrh?
Fischer ima zgodovinsko izračunano najvišji zmogljivostni rating od vseh, a je v svoji nepričakovano hitro zaključeni karieri dobil le en dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Gre seveda za nepozabni dvoboj stoletja proti Borisu Spaskemu v Reykjaviku leta 1972, po mnenju avtorjev pa je bilo to dovolj le za tretje mesto.
Številke so zgovorne
Odločitvam, ki bodo dvignile veliko prahu, se Gustafsson in Nielsen nista mogla izogniti. Ena takšnih je bila razglasitev Kasparova za najboljšega v zgodovini, pred Carlsenom. In to kljub dejstvu, da sta oba v njegovem krogu pomočnikov in sekundantov, Nielsen je od leta 2013 celo njegov glavni trener. Odločila sta se tudi v nasprotju z rezultati spletne ankete, v kateri je skoraj 56 odstotkov vprašanih na prvo mesto postavilo Norvežana.
Črni na potezi
Spaski – Fischer, Reykjavik 1972. S katero potezo je Fischer na poti do osvojitve naslova svetovnega prvaka prisilil tekmeca k takojšnji vdaji?
REŠITEV:
1…Lxa4!, saj na 2.Dxa4 sledi 2…Dxe4 z neubranljivima pretnjama mata na g2 in jemanja lovca na e1.
Spaski – Fischer, Reykjavik 1972. S katero potezo je Fischer na poti do osvojitve naslova svetovnega prvaka prisilil tekmeca k takojšnji vdaji?
REŠITEV:
1…Lxa4!, saj na 2.Dxa4 sledi 2…Dxe4 z neubranljivima pretnjama mata na g2 in jemanja lovca na e1.
Po njunem prepričanju so številke dovolj zgovorne: Kasparov je bil svetovni prvak 15 let, slavil je v več dvobojih za naslov svetovnega prvaka (6:4) in je bil precej dlje na vrhu ratinške lestvice. S tega položaja je vladal skoraj 22 let, medtem ko je Carlsen prvak sedem let, na vrhu lestvice pa deset. Vse skupaj pa bržčas pomeni, da zgodba še ni zaključena, saj je Carlsen pri 30 letih še vedno zelo suveren in bo najverjetneje imel priložnost, da statistiko obrne v svojo korist. Zato bo verjetno kmalu napočil čas za nove lestvice in polemike.
