Kek je lahko vesel, Slovenija kot boeing 757

Slovenija zaseda vrh skupine H, po dveh kolih bojev za evropsko nogometno prvenstvo so njene možnosti za podvig večje kot pred začetkom. Navijači želijo na euro 2024, toda do Nemčije je še dolga pot. Najprej bo treba opraviti z junijem, ki prinaša posebne izzive. Kako je bilo doslej, kaj lahko pričakuje selektor Matjaž Kek?

V skupini H, v kateri se borijo za evropski šampionat Slovenija (6), Danska, Finska, Severna Irska, Kazahstan (vsi po 3) in San Marino (0), so doslej igrali šest tekem. Tudi junija bo zanimivo, najzahtevnejši urnik čaka prav Slovence. Kek bo zbral jato v ponedeljek, 12. junija, na Brdu pri Kranju, v petek (16. 6.) bo Slovenija igrala v Helsinkih, v ponedeljek (19. 6.) bodo Stožice nemara pretesne za vse, ki bi si želeli ogledati derbi med Slovenijo in Dansko.

»Že danes smo začeli razmišljati o tej akciji, juniju in vsemu, kar prinaša s seboj specifično obdobje po koncu klubskih sezon po vsej Evropi,« je izpostavil selektor Kek. Zakaj gre? Junija so namreč nekateri igralci izžeti po naporni sezoni, drugi pa nepripravljeni zaradi dolgega neigranja.

Tudi Argentina in Urugvaj

Olympiakos in PAOK bosta igrala zadnjo tekmo zadnjega kola 13. maja, v Grčiji igrajo Andraž Šporar, Jasmin Kurtić – slednji se vrača po poškodbi –, Adam Gnezda Čerin in Benjamin Verbič. Vse ostale lige, v katerih igrajo Kekovi aduti, bodo igrali tudi pozneje in se bodo zavlekle v junij, kar je v prej omenjenem kontekstu dobra novica za Keka. V Avstriji (Šeško, Stanković, Horvat), Franciji (Blažič) in Rusiji (Drkušić) bodo igrali zadnje kolo 3./4. junija – tudi derbi med Austrio in Salzburgom –, enako velja za Italijo in Španijo, kjer igra pet legionarjev (Stojanović, Bijol, Lovrić, Črnigoj, Oblak). Prav na zadnji vikend bosta na sporedu zanimivi tekmi Udinese – Juventus in Villarreal – Atletico Madrid.

Še bolj sveža (ali utrujena) bosta kandidirala za zbor Miha Zajc in Jure Balkovec (Turčija), kjer bodo igrali tekme še dan pred zborom na Brdu, v Argentini (Vombergar) in na Norveškem (Brekalo) pa bo junijski termin Fifa v resnici prekinil prvenstveni ritem.

Pod črto Slovenija junija v resnici ni imela večjih težav oziroma je bila v junijskih tekmah polovično uspešna. Če bi analizirali vse majsko-junijske tekme po mundialu v Južni Afriki – ki je bil leta 2010 zadnji turnir z udeležbo Slovenije –, bo dobili uravnoteženo slovensko bilanco zmag, remijev in porazov 7-5-7. Če bi seštevku odvzeli poraze z močnima Urugvajem in Brazilijo na zgodovinski turneji po Južni Ameriki v letu 2014 ali derbi z Anglijo, bi bila bilanca še boljša.

Slovenija je bila uspešna tako v prvem dejanju – leta 2011 na vetrovnih Ferskih otokih –, kot v zadnjih dveh tekmah, ko je lani zasukala svoj položaj z remijema proti Srbiji (2:2) in Norveški (0:0). Upoštevaje bilanco, ki spominja na boeingovo letalo 757, s katerim so Slovenci obiskali Kazahstan, lahko Matjaž Kek računa na tri junijske točke – seveda le statistično –, kar ne bi bil slab izplen za vodilno ekipo skupine H.