Kek najmočneje zaupa Oblaku in pokru branilcev

Nogometna Slovenija polemizira o učinku članske reprezentance v tekmah z Grčijo (0:0) in Moldavijo (1:0). Selektor Matjaž Kek je najmočneje zaupal vratarju, četverici nogometašev v obrambi in strelcu edinega gola Damjanu Boharju; ti so na stožiški zelenici preživeli vseh 192 minut igre (94 + 98). Podoba fantov na igrišču je bila skromna, njihov izplen – štiri točke – pa realen.

Jan Oblak (192 minut igre): Kaj bi dal za takšnega vratarja Kekov predhodnik Tomaž Kavčič! Slovenija lahko z njim v vratih igra pogumno in samozavestno, saj vratar Atletica polovi večino nevarnih žog, kar se je potrdilo proti Grkom.

Jure Balkovec (192): Njegovo najmočnejše orožje so prekinitve, v kazenski prostor pošilja uporabne žoge. V igri ni blestel, morda je imel sindrom težkih nog zaradi priprav.

Miha Mevlja (192): Pred leti Zenit zanj ni zaman odštel veliko denarja, prav tako ne spada zaman med standardne člane Sočija v ruskem DP. Slovenija ima vrhunskega štoperja najmanj do konca ciklusa bojev za SP 2022.

Miha Blažič (192): Štoperja sta bila najboljši del ekipe, poznalo se je, da imata v nogah največ tekem. Tudi branilec Ferencvarosa je bil zanesljiv, če odmislimo odbito žogo v tekmi z Grki.

Petar Stojanović (192): Marsikdo bi ga utopil v žlici vode, saj pogosto živcira trenerje in navijače z izleti na tekmečevo polovico. A lasti si del zaslug za edini gol Slovenije.

Damjan Bohar (192): Prekmurec na igrišču spominja na Messija in Agüera, za našo reprezentanco pa je bil v četrtek in nedeljo pomemben kot slovita Argentinca v svojih klubih. Tudi gol je bil posledica njegove dobre forme.

Amedej Vetrih (121): Morda smo pričakovali (pre)več. Najbolje je deloval v prvih 25 minutah tekme z Grčijo, ko je odvzel štiri pomembne žoge.

Nino Kouter (113): Z Grki je okusil vonj po igri v ekipi A, z Moldavijo, ki spada v najnižjo raven (reprezentančnega) nogometa, je bil med najbolj bojevitimi, glasnimi in gibljivimi. Nanj velja še računati.

Saša Živec (99): Težko bi mu bilo očitati pomanjkanje energije, v obeh primerih je po vstopu s klopi prebudil soigralce.

Jasmin Kurtić (98): Najizkušenejši slovenski reprezentant (60 tekem). Med soigralce vnaša občutek varnosti, a le do trenutka, ko pomisli, da je postal desetka.

Miha Zajc (92): Eden najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev tega stoletja mora najti klub, v katerem bo redno igral in si povrnil občutek za žogo, saj bo tako koristil tudi reprezentanci.

Jaka Bijol (81): Vsestransko uporaben v zvezni vrsti in napadu, gotovo je velik adut selektorja Keka. Je v letih, ko tudi zanj velja: bolje v slabši klub, kot je CSKA, a redno igrati.

Rajko Rep (55): Nogometaš Hartberga ni najbolje izkoristil svoje priložnosti.

Andraž Šporar (182): Na njegov račun je letelo veliko kritik, saj je deloval odrezan od soigralcev. Z vsako odigrano tekmo v majici Sportinga bodo njegove noge lažje, Ljubljančan pa boljši.

Haris Vučkić (135): Zajetne minutaže ni unovčil, kot bi si želeli navijači, selektor in tudi sam. V dveh tekmah ni pošteno streljal na vrata.
Blaž Kramer (10): V desetih minutah igre je 24-letnik opozoril nase novinarje, ki jim je prikimal tudi Kek. Malokdo je sploh opazil, da se mu je ponudila priložnost in da je ni spremenil v gol.

Matjaž Kek (bilanca 1-1-0): Grkom je prepustil žogo, Moldavcem jo je poskušal skriti s kratkimi podajami (511:308), znal je uspešno prilagoditi taktiko različni kakovosti tekmeca. Oktobra bi moralo biti bolje, saj se bodo vrnili nekateri manjkajoči, septembrski kader bo bogatejši za tri do štiri tekme.