Kitajci gospodje glede virusa in plače

Italija je obljubljena dežela za odbojko, azzurri so tako reprezentančno kot klubsko in tudi po financah velesila. In moč velesile je potrebna v teh trenutkih virusne krize, boj je na Apeninskem polotoku ogorčen in krut, to pa vsak dan na svoji koži doživlja kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut.

Kje smo vas ujeli, vaša pot je bila v zadnjem času zelo vijugava in zaradi razmer tudi za kanec dramatična?
»Po Šanghaju, ko je Kitajsko zajela epidemija koronavirusa, sem se najprej vrnil v domovino, bil nekaj dni na Koroškem, zdaj pa sem v Trentu. Preselil sem se v petek, potem ko sem bil od 3. februarja v Monzi. V Trentu sem zaradi vsem znanega stanja v Italiji v izolaciji skupaj z dekletom Beatrice.«

Klubsko sezono bi morali začeti pri ekipi Shanghai Golden Age, a vam je izbuh virusa prekrižal načrte. So se pa Kitajci z oblastmi avtoritativno lotili krotenja epidemične zveri.
»Zavedali so se, da je stvar resna, da je treba takoj ukrepati in zajeziti virus. Zaprli so mesta, ni bilo javnih prevozov, začeli so tudi delati od doma.«

Za Italijo pa ne moremo reči, da se je izkazala z odločnostjo in pravočasnostjo ukrepov?
»Minilo je kar nekaj časa, da so dojeli nevarnost tega virusa. Denimo, na začetku so bili bari in restavracije še naprej odprti, do 18. ure, noter si lahko prišel, če si imel prostor, kamor si se lahko usedel. Tudi tekma nogometne lige prvakov med Atalanto in Valencio je bila recimo veliko zbirališče ljudi. Vse je virusu dajalo možnost, da se širi. Kitajci pa so že na začetku zapovedali, da v športnih panogah ni igranja.«

Vaša šanghajska odbojkarska zgodba pa se tako ali tako sploh ni zagnala.
»Zaradi epidemije se državno prvenstvo niti ni začelo. Zdaj še čakam na njihovo odločitev, ali se bo igralo ali ne. So pa bili Kitajci gospodje, za Šanghaj nisem odigral nobene tekme, oktobra in novembra sem imel dogovor, da zaradi višje ravni vadbe v Italiji pred sezono treniram tam, a niso rekli, da me ne bodo plačali. Prihodke do določene stopnje so prispevali, kar je od njih zelo pozitivno.«

No, ko bi končali kitajsko prvenstvo, ste imeli dogovor, da klubsko sezono nadaljujete pri italijanskem elitnem ligašu Vero Volley Monza.
»No, že v Monzi sem čas preživel v karanteni v hotelu. Sicer smo imeli treninge, a smo bili pri vadbi zelo pazljivi. Predsednica kluba je zdravnica, zato je takoj uvedla varnostne ukrepe, da ne bi tvegali okužbe. Klub ima svojo dvorano, zato na začetku ni bilo ukinitve vadbe. V fitnesu se je delalo po skupinah. Zdaj vse stoji, prepovedani so tudi treningi. Čakamo 15. april, ko bo italijanska vlada spet odločala o ukrepih in pravilih, najprej se bo predvsem videlo, kaj je z nogometno sezono.«

Kako vzdržujete telesno moč v izolaciji?
»Doma seveda želim biti kar se da dejaven, da ne bi izgubil mišične mase. Uporabljam elastike, manjše uteži, delam trebušnjake, sklece. V času, ki mi preostane, gledam filme, veliko sem na playstationu. No, če se mi kdo želi pridružiti, ga kar vabim na skupno igranje. Ker sem komaj prišel v Trento, se po telefonu še nisem slišal z reprezentančnim soigralcem Klemnom Čebuljem, ki igra za domači Trentino, bo pa to seveda prišlo na vrsto.«

Tudi odbojkarji ste pozvali k osebni odgovornosti v času krize.
»Na družabnih omrežjih smo pozvali, da vsi stopimo skupaj, seveda tako, da se socialno distanciramo. Da se odpovemo tistemu družabnemu, ki se nam je do zdaj zdelo normalno. Slovenija se je v krizi zelo pozitivno odzvala, vidim, da gredo stvari v pravo smer, da se okužba ne bi razširila.«