KOLESARSTVO
Ko ga je ohladil dež, je pokazal svojo moč
Tadej Pogačar tretjič zapored v beli majici najboljšega mladega kolesarja. Šampionske noge je na dirki po Sloveniji dobil kakšen dan prepozno.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar kljub četrtemu mestu na dirki po Sloveniji še zdaleč ni razočaral. FOTO: Tomi Lombar
NOVO MESTO – Ena najbolj odprtih različic slovenske pentlje v zadnjih sezonah se je zaključila brez 13. slovenske zmage, Tadej Pogačar pa kljub četrtemu mestu še zdaleč ni razočaral. Najboljši mladi kolesar na dirki je bil hkrati tudi najboljši Slovenec, morda pa bi končal celo na najvišji stopnički, če v ekipi ne bi imel zelo razpoloženega skupnega zmagovalca, Italijana Diega Ulissija.
Slovenijo je še pred začetkom največje kolesarske dirke na domačih tleh zajel vročinski val, ki ni popustil niti v prvih treh dneh zelene pentlje. Pogačar je pred dirko veljal za enega glavnih favoritov in največje slovensko orožje, a je od dirke po Kaliforniji in njegove najboljše forme v spomladanskem delu preveč časa. Mladenič iz Komende, ki je belo majico najboljšega mladega kolesarja osvojil že v minulih dveh sezonah, je imel največjega tekmeca v svoji ekipi UAE Emirates.
Ulissi je na dirko prišel kot eden od kandidatov za visoka mesta v skupnem seštevku, a je kapetanska vloga vseeno pripadla Pogačarju. Ključna je bila sredina etapa z vzponom na Celjsko kočo, kjer je Ulissi dokazal, da ima boljše noge kot 20-letnik iz Komende. »Vloge v ekipi so se spremenile, Diego je imel najmočnejše noge in zdaj bo on naš zadnji mož, seveda pa bomo čim dlje vsi poskušali ostati z najboljšimi,« je Pogačar že v Celju potrdil, da klubskega kolega ne bo napadal.
Čeprav bi bila druga domača zmaga zapored odlično darilo množici slovenskih navijačev, ki so se v zadnjih petih dneh zbrali ob cestah, je bil na koncu Ulissi nedvomno najboljši kolesar na letošnji zeleni pentlji. Pogačarja je zdelala tudi vročina, že njegova telesna govorica na vzponih ni bila najboljša, pravo formo je pokazal šele v soboto na kraljevski etapi na vzponu na Predmeji.
V vlogi pomočnika je narekoval ritem na čelu skupine in sledila mu je lahko le še trojica, med njimi je bil tudi Ulissi. Prvič na tej dirki je bil Pogačar močnejši od izkušenega Italijana, a se je podredil glavnemu cilju arabske ekipe – zeleni majici: »Končno sem se počutil res dobro, to je bila čisto druga zgodba, pomagal mi je dež, saj me je ohladil pred vzponom in lahko sem pokazal svojo pravo moč. Pomagal sem Diegu; ko je napadel Vlasov, sem napad nevtraliziral in skupaj smo ostali do cilja.«
Ko je Rus, ki se je s Pogačarjem boril že na lanskem Avenirju, pospešil na Predmeji, je z njim lahko ostal le Pogi, tudi Vlasovu je hitro postalo jasno, da se ne bo dovolj otresel Ulissija, da bi si priboril zeleno majico. Vsi skupaj so prišli do cilja, takrat je Pogačar vnovič postavil svoje interese na stranski tir: »Prioriteta v takšnem položaju je vedno zelena majica, nisem razmišljal o zmagovalnem odru in svoji uvrstitvi, želeli smo le povečati prednost, ker nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi. Razmere so bile zame idealne, s svojo dirko sem lahko zadovoljen, ker smo vse naredili prav, na koncu pa imamo skupno zmago, še eno uvrstitev v deseterico in etapno zmago. To je bila še ena zelo dobra dirka za konec spomladanskega dela sezone.«
Pred začetkom dirke je Pogačar na novinarski konferenci odločno napovedal, da ga še tretja bela majica ne zanima in da si želi domov odnesti zeleno, a je tokrat v svoji ekipi naletel na preveliko oviro. Če z Ulissijem ne bi bila ekipna kolega, bi se sobotna etapa morda razpletla drugače, tako pa bo moral Pogačar na prvo zmago na zeleni pentlji še nekoliko počakati.
Glede na dejstvo, da v profesionalni konkurenci kolesari šele dobrega pol leta in da je moral letos formo načrtovati predvsem za dirko po Kaliforniji, je četrto mesto v skupnem seštevku zelo dober rezultat. In dodatna spodbuda, da bo Pogačar tudi v naslednjih sezonah prihajal na slovenske ceste. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bo takrat v še bolj izraziti vlogi favorita.
Slovenijo je še pred začetkom največje kolesarske dirke na domačih tleh zajel vročinski val, ki ni popustil niti v prvih treh dneh zelene pentlje. Pogačar je pred dirko veljal za enega glavnih favoritov in največje slovensko orožje, a je od dirke po Kaliforniji in njegove najboljše forme v spomladanskem delu preveč časa. Mladenič iz Komende, ki je belo majico najboljšega mladega kolesarja osvojil že v minulih dveh sezonah, je imel največjega tekmeca v svoji ekipi UAE Emirates.
Tadej Pogačar kljub četrtemu mestu na dirki po Sloveniji še zdaleč ni razočaral. FOTO: Tomi Lombar
Ulissi je na dirko prišel kot eden od kandidatov za visoka mesta v skupnem seštevku, a je kapetanska vloga vseeno pripadla Pogačarju. Ključna je bila sredina etapa z vzponom na Celjsko kočo, kjer je Ulissi dokazal, da ima boljše noge kot 20-letnik iz Komende. »Vloge v ekipi so se spremenile, Diego je imel najmočnejše noge in zdaj bo on naš zadnji mož, seveda pa bomo čim dlje vsi poskušali ostati z najboljšimi,« je Pogačar že v Celju potrdil, da klubskega kolega ne bo napadal.
Podredil se je cilju ekipe
Čeprav bi bila druga domača zmaga zapored odlično darilo množici slovenskih navijačev, ki so se v zadnjih petih dneh zbrali ob cestah, je bil na koncu Ulissi nedvomno najboljši kolesar na letošnji zeleni pentlji. Pogačarja je zdelala tudi vročina, že njegova telesna govorica na vzponih ni bila najboljša, pravo formo je pokazal šele v soboto na kraljevski etapi na vzponu na Predmeji.
Mezgec končal v rdečemZadnja etapa od Trebnjega do Novega mesta, pred katero je bilo odprto le vprašanje, kdo bo osvojil rdečo majico najboljšega sprinterja, ni bila tako mirna, kot je bilo pričakovati. Na obeh kategoriziranih vzponih je bilo več napadov, predvsem so z ostrim tempom pritiskali kolesarji Gazproma s skupno drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom na čelu, a končne zmage Diega Ulissija niso ogrozili. Ja pa glavnina razpadla na dva dela, zadaj so ostali kolesarji novomeške Adrie Mobil, Marko Kump je bil tako ob priložnost za etapno zmago pred domačimi navijači. V igri zanjo tudi ni bilo Pascala Ackermanna, ki zaradi zdravstvenih težav včeraj ni startal. Selekcijo je preživel Luka Mezgec, ki je bil favorit za etapno zmago v Novem mestu, a je prepozno začel sprint in ugnal ga je Italijan Giacomo Nizzolo. Za Mezgeca, zmagovalca 2. etape v Celju, je bilo tudi 2. mesto dovolj, da je osvojil rdečo majico.
V vlogi pomočnika je narekoval ritem na čelu skupine in sledila mu je lahko le še trojica, med njimi je bil tudi Ulissi. Prvič na tej dirki je bil Pogačar močnejši od izkušenega Italijana, a se je podredil glavnemu cilju arabske ekipe – zeleni majici: »Končno sem se počutil res dobro, to je bila čisto druga zgodba, pomagal mi je dež, saj me je ohladil pred vzponom in lahko sem pokazal svojo pravo moč. Pomagal sem Diegu; ko je napadel Vlasov, sem napad nevtraliziral in skupaj smo ostali do cilja.«
Ko je Rus, ki se je s Pogačarjem boril že na lanskem Avenirju, pospešil na Predmeji, je z njim lahko ostal le Pogi, tudi Vlasovu je hitro postalo jasno, da se ne bo dovolj otresel Ulissija, da bi si priboril zeleno majico. Vsi skupaj so prišli do cilja, takrat je Pogačar vnovič postavil svoje interese na stranski tir: »Prioriteta v takšnem položaju je vedno zelena majica, nisem razmišljal o zmagovalnem odru in svoji uvrstitvi, želeli smo le povečati prednost, ker nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi. Razmere so bile zame idealne, s svojo dirko sem lahko zadovoljen, ker smo vse naredili prav, na koncu pa imamo skupno zmago, še eno uvrstitev v deseterico in etapno zmago. To je bila še ena zelo dobra dirka za konec spomladanskega dela sezone.«
Na zeleno bo še počakal
Pred začetkom dirke je Pogačar na novinarski konferenci odločno napovedal, da ga še tretja bela majica ne zanima in da si želi domov odnesti zeleno, a je tokrat v svoji ekipi naletel na preveliko oviro. Če z Ulissijem ne bi bila ekipna kolega, bi se sobotna etapa morda razpletla drugače, tako pa bo moral Pogačar na prvo zmago na zeleni pentlji še nekoliko počakati.
Glede na dejstvo, da v profesionalni konkurenci kolesari šele dobrega pol leta in da je moral letos formo načrtovati predvsem za dirko po Kaliforniji, je četrto mesto v skupnem seštevku zelo dober rezultat. In dodatna spodbuda, da bo Pogačar tudi v naslednjih sezonah prihajal na slovenske ceste. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bo takrat v še bolj izraziti vlogi favorita.
