JUDO
Ko ima slab dan, se najraje zateče h glasbilu ali motorju
Andreja Leški bo na evropskih igrah med glavnimi slovenskimi aduti v judu. V boju za vozovnico za OI 2020 v Tokiu diha za ovratnik Tini Trstenjak.
Odpri galerijo
Andreja Leški si je letos na turnirjih za svetovni pokal v judu izbojevala že tri kolajne. FOTO: Miha Šimnovec
TROJANE – Najboljša primorska judoistka Andreja Leški je silovito krenila v letošnjo sezono. Potem ko si je na februarskih turnirjih za grand slam v Parizu in Düsseldorfu izbojevala bronasti kolajni, se je za dan žena na veliki nagradi v Marakešu obdarila še z zlato lovoriko.
Na najvišjo stopnico zmagovalnega odra se je 22-letna Koprčanka povzpela tudi na državnem prvenstvu v Lendavi, kjer je v velikem finalu slovenske paradne kategorije do 63 kilogramov po hudem boju ugnala olimpijsko prvakinjo Tino Trstenjak.
Zagotovo ste zelo zadovoljni z dozdajšnjo sezono, kajne?
»No, kolikor toliko. Nikakor ne morem reči, da je bila doslej popolna, saj od sebe vedno veliko pričakujem. Zadovoljna sem s kolajnami, ki sem jih osvojila, po krajšem tekmovalnem premoru pa se mi pred mesecem dni na turnirju za grand slam v Bakuju ni izšlo po načrtih in željah.«
Kakšno oceno bi si potemtakem dali?
»Recimo da sedmico. No, zaradi naslova državne prvakinje, ki je bila sladka češnjica na vrhu torte, bi povišala na osem. Če se zdaj ozrem nazaj, sem lahko kar ponosna na osvojeno.«
Ste se presenetili?
»Ne bi rekla. Po tihem sem računala na zmago nad Tino, nanjo sem se dobro pripravila. Če sem iskrena, sem že nekaj časa čakala na ta dan, saj globoko v sebi vem, česa sem sposobna. Moram pa reči, da sem imela v tednu pred državnim prvenstvom določene težave s poškodbo stegenske mišice in z zbijanjem kilogramov, poleg tega me je takrat obiskala dopinška kontrola. Bilo mi je čudno, ker se je toliko slabih stvari zgodilo naenkrat.«
Na svetovni lestvici ste ta čas kot šesti tri mesta za Trstenjakovo, v kvalifikacijah za olimpijske igre v Tokiu 2020 pa držite sedmo mesto, Tina pa je četrta. V japonsko prestolnico bo prihodnje leto odpotovala tista, ki bo imela po koncu kvalifikacij več točk. Kako gledate na vajino bitko za olimpijsko vozovnico?
»Ne jemljem je osebno. Ker sva na lestvici tako zelo blizu druga drugi, verjetno povsem do zadnjega ne bo jasno, katera od naju bo šla v Tokio. Zdrava konkurenca je sicer vselej dobrodošla, saj druga drugo (posredno) ženeva k boljšim dosežkom. Je pa res neverjetno, da sva dve Slovenki uvrščeni tako visoko. Ker Tine ne bo na bližnjih evropskih igrah v Minsku, ki v judu štejejo za evropsko prvenstvo, imam priložnost, da se ji še bolj približam ali jo celo prehitim.«
S čim bi bili zadovoljni v Minsku?
»Zadovoljna bi bila, če bi osvojila kolajno, nezadovoljna pa, če bi izpadla pred četrtfinalom.«
Kaj najraje počnete v prostem času?
»Odkar pomnim, imam rada motorje. Lani sem naredila izpit za motor in si kupila suzukija SV650S. V takšnem vremenu, kot ga imamo zadnje dni, res uživam v vožnji z njim. To je res velika strast. Seveda spremljam dirke v razredu motoGP, čeprav nisem posebno zagrizena navijačica, mi pa srce vseeno najbolj bije za Valentina Rossija. Rada imam tudi glasbo, v Kopru sem končala glasbeno šolo, igrala sem flavto, potem sem se sama naučila igrati še kitaro in harmoniko. Kadar imam kakšen slab dan, se pogosto zatečem h kateremu od inštrumentov. V tem izjemno uživam, igram pa le zase in za najbližje. Kot ponosna Primorka seveda rada lovim ribe.«
Andreja Leški si je letos na turnirjih za svetovni pokal v judu izbojevala že tri kolajne. FOTO: Miha Šimnovec
Na najvišjo stopnico zmagovalnega odra se je 22-letna Koprčanka povzpela tudi na državnem prvenstvu v Lendavi, kjer je v velikem finalu slovenske paradne kategorije do 63 kilogramov po hudem boju ugnala olimpijsko prvakinjo Tino Trstenjak.
Zagotovo ste zelo zadovoljni z dozdajšnjo sezono, kajne?
»No, kolikor toliko. Nikakor ne morem reči, da je bila doslej popolna, saj od sebe vedno veliko pričakujem. Zadovoljna sem s kolajnami, ki sem jih osvojila, po krajšem tekmovalnem premoru pa se mi pred mesecem dni na turnirju za grand slam v Bakuju ni izšlo po načrtih in željah.«
Kakšno oceno bi si potemtakem dali?
»Recimo da sedmico. No, zaradi naslova državne prvakinje, ki je bila sladka češnjica na vrhu torte, bi povišala na osem. Če se zdaj ozrem nazaj, sem lahko kar ponosna na osvojeno.«
Ste se presenetili?
»Ne bi rekla. Po tihem sem računala na zmago nad Tino, nanjo sem se dobro pripravila. Če sem iskrena, sem že nekaj časa čakala na ta dan, saj globoko v sebi vem, česa sem sposobna. Moram pa reči, da sem imela v tednu pred državnim prvenstvom določene težave s poškodbo stegenske mišice in z zbijanjem kilogramov, poleg tega me je takrat obiskala dopinška kontrola. Bilo mi je čudno, ker se je toliko slabih stvari zgodilo naenkrat.«
Na svetovni lestvici ste ta čas kot šesti tri mesta za Trstenjakovo, v kvalifikacijah za olimpijske igre v Tokiu 2020 pa držite sedmo mesto, Tina pa je četrta. V japonsko prestolnico bo prihodnje leto odpotovala tista, ki bo imela po koncu kvalifikacij več točk. Kako gledate na vajino bitko za olimpijsko vozovnico?
»Ne jemljem je osebno. Ker sva na lestvici tako zelo blizu druga drugi, verjetno povsem do zadnjega ne bo jasno, katera od naju bo šla v Tokio. Zdrava konkurenca je sicer vselej dobrodošla, saj druga drugo (posredno) ženeva k boljšim dosežkom. Je pa res neverjetno, da sva dve Slovenki uvrščeni tako visoko. Ker Tine ne bo na bližnjih evropskih igrah v Minsku, ki v judu štejejo za evropsko prvenstvo, imam priložnost, da se ji še bolj približam ali jo celo prehitim.«
S čim bi bili zadovoljni v Minsku?
»Zadovoljna bi bila, če bi osvojila kolajno, nezadovoljna pa, če bi izpadla pred četrtfinalom.«
Kaj najraje počnete v prostem času?
»Odkar pomnim, imam rada motorje. Lani sem naredila izpit za motor in si kupila suzukija SV650S. V takšnem vremenu, kot ga imamo zadnje dni, res uživam v vožnji z njim. To je res velika strast. Seveda spremljam dirke v razredu motoGP, čeprav nisem posebno zagrizena navijačica, mi pa srce vseeno najbolj bije za Valentina Rossija. Rada imam tudi glasbo, v Kopru sem končala glasbeno šolo, igrala sem flavto, potem sem se sama naučila igrati še kitaro in harmoniko. Kadar imam kakšen slab dan, se pogosto zatečem h kateremu od inštrumentov. V tem izjemno uživam, igram pa le zase in za najbližje. Kot ponosna Primorka seveda rada lovim ribe.«
