Ko padeš v luknjo, je težko priplezati ven

Tako kot na kvalifikacijskem turnirju za prejšnje olimpijske igre je bil vnovič od prvega dne v središču pozornosti pri slovenski reprezentanci Anže Kopitar. Naš edini as iz NHL, najmočnejšega klubskega tekmovanja na ledu, je bil v norveški prestolnici tudi kapetan, videli smo ga igrati že bolje, tako kot tudi druge slovenske hokejiste. Nikakršnega dvoma pa ni bilo o njegovi izjemni želji in pripadnosti risom, med katerimi je že 16 let. Z njim smo se pogovarjali za konec o oceni turnirja, vrednosti naše reprezentance in o načrtih za naslednje tedne.

Anže, kako bi se zdaj ozrli k vsemu, kar je slovensko moštvo pokazalo na tem turnirju, od katerega se poslavlja s prestižno zmago proti Korejcem za končno 3. mesto?
»Na dveh tekmah nismo imeli dobrega starta, kar je bilo, kot se je pozneje pokazalo, usodno za končni razplet. Vedno znova pa smo pokazali značaj, nismo se vdali v usodo. To je bila tu zagotovo dobra plat naše igre. kar pa ni bilo dovolj za končni uspeh. Proti tako kakovostnim tekmecem, kot so denimo danski in norveški hokejisti, je seveda težko narediti popolni zasuk.«

Kako pa gledate na razloge, zakaj ste vedno na začetku imeli težave?
»Več je faktorjev. Seveda smo se pripravljali resno na tekmo, toda na ledu kar ni bilo sprva tiste ostrine v naši igri. In to seveda tekmeci, ki vendarle pripadajo svetovni eliti, znajo kaznovati. Ko si enkrat v luknji, kot smo si jo mi pripravili, je iz nje težko priplezati na površje.«

Sledila pa je vendarle tolažilna zmaga za konec proti Korejcem.
»Lahko na njo gledamo kot obliž na rano, pomembno je, da smo pokazali ta značaj za konec, ki pravzaprav krasi to reprezentanco že več kot 10 let. Res, ta naša enotnost v slačilnici je vedno znova navzoča, pokaže se prav v takšnih trenutkih, ko strnemo moči tudi takrat, ko nam na ledu ne gre vse po željah. Pozitivno je tudi, da z zmago odhajamo zdaj h klubskim obveznostim naproti, obenem je tudi dobro, da smo Korejce ugnali že za samozavest, saj se bomo z njimi pomerili tudi na naslednjem svetovnem prvenstvu skupine B.«

Kako ste zadovoljni z osebnim učinkom v teh dneh v Oslu?
»To so bile prve tekme sezone, želel sem si seveda drugačen končen razplet, je pa zame dobro, da sem že zdaj igral. Moj učinek? Lahko bi bilo bolje.«

Nam lahko poveste kaj o svoji reprezentančni prihodnosti?
»Res mi je vedno v veselje igrati za to moštvo, biti skupaj z našimi risi in upam, da bo tako tudi ostalo. Ko v tem ne bom več užival, vam bom sam sporočil. Kako bo v naslednji sezoni, pa res še ne vem, dolga je še do SP v Ljubljani.«

Kaj bi lahko moštvo storilo več, da bi ponovilo podviga s kvalifikacijskih turnirjev na Danskem in v Belorusiji?
»Če bi se ze ozrli zgolj na te tekme tu v Oslu, predvsem prvi dve z Dansko in Norveško, je bil naš start res slab. Polomil sem ga že sam na premieri, ko sem si hitro prislužil izključitev, podobno se je zgodilo na naslednji tekmi Janu Drozgu. V takšnih primerih je seveda težko uresničevati želeni uvodni scenarij. Tisti, ki pridemo na takšno tekmovanje, moramo biti res stoodstotno pripravljeni, tudi brez sreče ne gre. Škoda, da smo tokrat ostali brez olimpijskega vizuma, a takšen je šport, takšna v tem trenutku naša realnost.«

Kaj pa primerjava s tistim nepozabnim prejšnjim kvalifikacijskim turnirjem v Minsku pred petimi leti, ko ste tudi vi blesteli na ledu? Seveda ne morete vplivati na spored, ki ga pri IIHF sestavijo glede na trenutno razvrstitev reprezentanc s svetovne hokejske lestvice, pa vseeno: bi vam bilo zdaj lažje, če bi tako kot takrat začeli z lažjim tekmecem in nato že bolj uigrani proti močnejšim?
»Zdaj je veliko čejev, na dlani pa je, da so bili tudi Danci in Norvežani, zlasti na račun začetka obeh tekem, boljši od nas. Z urnikom smo bili seznanjeni, razmere so bile za sleherno moštvo enake, izid na koncu pokaže, kdo je bil v tistem trenutku najboljši. V Minsku nam je pred petimi leti šlo po željah, tokrat žal ne.«

Takrat ste iz Minska zelo hitro po koncu morali na letališče in drveli na svetovni pokal v Kanado, kjer ste bili kapetan evropske selekcije. Kakšni bodo zdaj prihajajoči tedni, vas bo pot prav tako hitro vodila v Severno Ameriko?
»Tokrat vendarle ne bo takšnega drvenja. Vračam se zdaj v Slovenijo, doma bom nekaj dni in v miru pripravil prtljago za odhod v Los Angeles. Pripravljalni tabor se nam začne 22. septembra, prva tekma sezone bo 14. oktobra.«