Ko zajoka celo železni Mike
Mike Tyson se je v zadnjem obdobju veliko pojavljal v javnosti. Nekdanji boksarski šampion ni ponosen na številne incidente.
Odpri galerijo
Mike Tyson je bil nekoč strah in trepet težkokategornikov. FOTO: Reuters
Mike Tyson, ki se je leta 1986 v zgodovino boksa vpisal kot najmlajši profesionalni svetovni prvak v težki kategoriji (pri komaj 20 letih in 144 dneh), se je v zadnjem obdobju veliko pojavljal v javnosti. V minulih treh mesecih se je prek različnih medijev oglasil večkrat kot prej v več letih skupaj.
Glasen aplavz je 53-letni Američan znova požel 22. februarja v Las Vegasu, kjer mu je Mauricio Sulaiman, predsednik združenja WBC, pred obračunom med Deontayjem Wilderjem in Tysonom Furyjem – tako kot takisto legendarnima težkokategornikoma Evandru Holyfieldu in Lennoxu Lewisu – izročil posebno priznanje. V trenutku so svet obšle tudi fotografije njegovega rajanja, potem ko je Fury s tehničnim nokavtom premagal Wilderja. Železni Mike namreč ni stiskal pesti za rojaka, temveč za britanskega šampiona.
»Navijam za Furyja. Normalno, ko pa so ga poimenovali po meni,« je Tyson zaupal, zakaj mu srce bije za ciganskega kralja. Sila odmeven je bil nekaj dni pozneje tudi njegov izjemno čustveni pogovor s Sugarjem Rayem Leonardom, ki je v olimpijskem in profesionalnem ringu kraljeval med letoma 1976 in 1989. »Obvladam umetnost bojevanja in vojne. Le za to sem bil rojen,« je razkril najmlajši profesionalni šampion kraljevske kategorije, ki je tekmece pogosto psihično zlomil, še preden so stopili v ring. V njem je nato največkrat bliskovito dokončal delo.
Med blestečo poklicno kariero je nanizal 50 zmag, od tega 44 z nokavtom (kar 23 že v uvodni rundi!). Njegovo statistiko kazi šest porazov, od katerih je tri doživel v zadnjih štirih dvobojih. Konca športne poti še ni prebolel. »Počutim se praznega, brez boksa nisem nič,« je zajecljal Tyson, medtem ko se je boril s solzami. »To je razlog, zakaj zdaj jokam. Ker nisem več takšen, kot sem nekoč bil,« je potarnal in v isti sapi pribil, da si po drugi strani nikakor ne želi vrnitve svojega nekdanjega jaza. Z njim bi se, kot pravi, vrnil tudi pekel. »Sovražim ga in se ga bojim,« je dal jasno vedeti, da nikakor ni ponosen na tisti del svoje preteklosti, ki so jo zaznamovali številni incidenti.
Na vrhuncu moči, ko je kot po tekočem traku rušil tekmece, se ni bal nikogar. V pogovoru za britanski časnik The Sun je ponovil anekdoto, po kateri je želel konec osemdesetih let obračunati celo z – gorilo! »Enega od vodilnih mož newyorškega živalskega vrta sem nekoč podkupil, da ga je odprl posebno zame in za tedanjo ženo Robin. Ko sva prišla do kletke z gorilami, sem videl velikega samca s srebrnim hrbtom, ki je mučil preostale člane svojega rodu. Čeprav so bili tako mogočni, so imeli zelo žalostne oči. Lastniku zooja sem ponudil 10.000 dolarjev, da bi odklenil kletko, da bi lahko pretepel tistega samca,« se je spomnil Tyson.
V tistem obdobju si je privoščil celo dva tigra, kar pa danes obžaluje. »Bil sem neumen. Tigra nikoli ne moreč udomačiti, nikoli si ne moreš zagotoviti stoodstotnega nadzora nad njim. Nehote te lahko ubije, četudi to ni njegov namen,« je pojasnil prvi težkokategornik s šampionskimi pasovi združenj WBA, WBC in IBF, znan tudi kot rejec golobov.
Glasen aplavz je 53-letni Američan znova požel 22. februarja v Las Vegasu, kjer mu je Mauricio Sulaiman, predsednik združenja WBC, pred obračunom med Deontayjem Wilderjem in Tysonom Furyjem – tako kot takisto legendarnima težkokategornikoma Evandru Holyfieldu in Lennoxu Lewisu – izročil posebno priznanje. V trenutku so svet obšle tudi fotografije njegovega rajanja, potem ko je Fury s tehničnim nokavtom premagal Wilderja. Železni Mike namreč ni stiskal pesti za rojaka, temveč za britanskega šampiona.
»Navijam za Furyja. Normalno, ko pa so ga poimenovali po meni,« je Tyson zaupal, zakaj mu srce bije za ciganskega kralja. Sila odmeven je bil nekaj dni pozneje tudi njegov izjemno čustveni pogovor s Sugarjem Rayem Leonardom, ki je v olimpijskem in profesionalnem ringu kraljeval med letoma 1976 in 1989. »Obvladam umetnost bojevanja in vojne. Le za to sem bil rojen,« je razkril najmlajši profesionalni šampion kraljevske kategorije, ki je tekmece pogosto psihično zlomil, še preden so stopili v ring. V njem je nato največkrat bliskovito dokončal delo.
Obžaluje, da je kupil tigra
Med blestečo poklicno kariero je nanizal 50 zmag, od tega 44 z nokavtom (kar 23 že v uvodni rundi!). Njegovo statistiko kazi šest porazov, od katerih je tri doživel v zadnjih štirih dvobojih. Konca športne poti še ni prebolel. »Počutim se praznega, brez boksa nisem nič,« je zajecljal Tyson, medtem ko se je boril s solzami. »To je razlog, zakaj zdaj jokam. Ker nisem več takšen, kot sem nekoč bil,« je potarnal in v isti sapi pribil, da si po drugi strani nikakor ne želi vrnitve svojega nekdanjega jaza. Z njim bi se, kot pravi, vrnil tudi pekel. »Sovražim ga in se ga bojim,« je dal jasno vedeti, da nikakor ni ponosen na tisti del svoje preteklosti, ki so jo zaznamovali številni incidenti.
Na vrhuncu moči, ko je kot po tekočem traku rušil tekmece, se ni bal nikogar. V pogovoru za britanski časnik The Sun je ponovil anekdoto, po kateri je želel konec osemdesetih let obračunati celo z – gorilo! »Enega od vodilnih mož newyorškega živalskega vrta sem nekoč podkupil, da ga je odprl posebno zame in za tedanjo ženo Robin. Ko sva prišla do kletke z gorilami, sem videl velikega samca s srebrnim hrbtom, ki je mučil preostale člane svojega rodu. Čeprav so bili tako mogočni, so imeli zelo žalostne oči. Lastniku zooja sem ponudil 10.000 dolarjev, da bi odklenil kletko, da bi lahko pretepel tistega samca,« se je spomnil Tyson.
V tistem obdobju si je privoščil celo dva tigra, kar pa danes obžaluje. »Bil sem neumen. Tigra nikoli ne moreč udomačiti, nikoli si ne moreš zagotoviti stoodstotnega nadzora nad njim. Nehote te lahko ubije, četudi to ni njegov namen,« je pojasnil prvi težkokategornik s šampionskimi pasovi združenj WBA, WBC in IBF, znan tudi kot rejec golobov.
