Kokoškov priznal: »Luka je najboljši na svetu«

Če kdo, potem je med tujimi strokovnjaki v Sloveniji pustil pečat srbski košarkarski trener Igor Kokoškov. S svojim izjemnim znanjem, karizmo in umirjenostjo je s slovenskimi igralci pred dvema letoma pokoril Evropo. »Še danes sem v pogostem stiku z ljudmi v slovenski košarki,« za Nedeljske novice pove Igor, ki je minuli teden, točneje 17. 12., praznoval 48. rojstni dan. Ujeli smo ga v noči na petek, nekaj ur preden je prispel v Indianapolis, kjer njegova ekipa Sacramento Kings igra tekmo z Indiano.

»Dela se,« nadaljuje Igor, ki je v Evropi nase opozoril na klopi Gruzije, na piedestal pa se dvignil na klopi Slovenije. »To so lepi spomini,« nadaljuje Igor, za katerim je pestro leto. V minuli sezoni je bil pri Phoenixu, bil je tudi prvi tuji glavni trener v ligi NBA! Ni se izšlo po načrtih, na klopi Phoenixa je zdržal eno sezono, v kateri je zbral zgolj 19 zmag, kar 63-krat pa je izgubil. Skupaj s Clevelandom so sonca sezono NBA končala na predzadnjem mestu lige. »Imeli smo super mlado ekipo z velikim potencialom, a brez pravega organizatorja igre. Tako ne moreš igrati resne košarke. Nikoli pa se nismo predali. Marca smo npr. nanizali nekaj odmevnih zmag, tudi proti kasnejšemu finalistu lige NBA Golden Statu. To je dokaz, da se kot ekipa nismo nikoli predali!

Precedens pa se je zgodil, ko smo nekaj dni pred začetkom kampa v sezoni ostali brez generalnega menedžerja. To se mojim trenerskim kolegom v preteklosti ni zgodilo, pa verjamem, da se ne bo nikomur. Mlada ekipa, mlad trener na klopi in take okoliščine so recept za neuspeh,« Kokoškov jedrnato opiše razmere v organizaciji. »Za vse sem hvaležen in vse, razen nekaj napak, bi storil identično. Učimo se iz porazov in napak. Saj veste: v poslu in ljubezni je tako, da se včasih kake stvari preprosto ne kliknejo,« v svojem slogu dopolni prejšnjo misel. Po lanski sezoni ni bil dolgo brez dela. »Niti nisem razmišljal, da bi pavziral. Menim, da mora trener delati, biti vsak dan v stiku z igralci, košarko,« pove Igor, ki ga je hitro po koncu sezone poklical Luke Walton, ki je vmes postal glavni trener Sacramenta. Igor je bil vabila vesel, sprejel ga je, danes pa je tisti prvi sodelavec Waltona, ki mu olajša delo, prepreči kako napako in mu pomaga, da je ekipa uspešna.

Mirno spi

Vedeli ne bomo nikoli, a morda bi bilo Phoenixu in tudi Igorju lažje, če bi leta 2018 na naboru lige NBA izbrali Luko Dončića, a so raje, čeprav so izbirali prvi, vzeli Deandrea Aytona. »Cenim in spoštujem svojo nekdanjo ekipo in upoštevam profesionalni kodeks, zato o tem ne morem govoriti. Lahko pa povem, da zaradi svojih odločitev in namer povsem mirno spim,« med vrsticami vendarle pove, da bi, če bi sam izbiral na draftu, vzel Luko Dončića. »Za Luko sem prvič slišal, ko je bil še v Realu. Takrat se je vse bolj na glas govorilo o tem, da prihaja t. i. wunderkind, to je bil Luka. Ko sem postal selektor Slovenije, smo si želeli, da bi bil z nami že v kvalifikacijah, a ga ni bilo. Bistveno pa je to, da je bil z nami na EP 2017, da se je tam profiliral kot vodja. Tudi reprezentanca in sama situacija sta mu pomagali, da je osebno zrasel,« se Kokoškov hitro sprehodi skozi faze sodelovanja z Luko Dončićem v dresu Slovenije. »V ZDA se o Luki ogromno piše in govori. O tem pa se moramo zavedati še nečesa: pred šestimi meseci smo govorili o Luki kot najbolj nadarjenem igralcu, danes pa govorimo že o košarkarju, ki je med najbolj dominantnimi igralci NBA. Izjemno je nadarjen in košarkarsko inteligenten, ima ta božji dar in se igra košarko, njegova igra navdušuje. Morda je v tem hipu celo najbolj vsestranski igralec na svetu,« si upa na glas povedati Igor Kokoškov.

Spet doma

Rodil se je leta 1971 v kraju Banatski Brestovac. Oče je bil nogometaš, sin Igor je začel igrati košarko v ekipi Vojvodina Stepa. Bil je nadarjen branilec, ki je prestopil v Crveno zvezdo. Na treningu kadetov A in B si je januarja 1986 zlomil nogo, šlo je za hud odprt zlom. Med služenjem v JLA je imel hudo prometno nesrečo, z resno igralsko kariero je bilo konec. S trenerstvom se je začel ukvarjati v OKK Beograd, potem še v Partizanu. Leta 1996 je že šel na šolanje v ZDA, kjer si je ustvaril trenersko ime! V sezoni 1999/2000 je bil pomočnik trenerja na univerzi Missouri, potem tri leta asistent v LA Clippers. Sledilo je pet let v Detroitu, kjer je 2004. postal tudi prvak lige. Deloval je v Phoenixu (2008–2013), Clevelandu (2013/14), Orlandu (2015), potem še v Utah Jazzu.

»V ligi NBA so zelo pragmatični, tuji trenerji in igralci niso tabu, tu velja čisti kapitalizem – dobrodošel je vsakdo, ki lahko pomaga k boljši organizaciji in klubu,« pojasni Igor, da se je danes nekaj lažje uveljaviti v ZDA kot pred skoraj dvema desetletjema, ko si je sam utiral pot. Zdaj bo spet delal v Srbiji, saj je postal selektor srbske članske reprezentance. Ne skriva, da mu to pomeni vse in še nekaj več. Vesel je, ker je njegov klub Sacramento (GM kluba je Vlade Divac, njegov pomočnik pa Predrag Stojaković) prižgal zeleno luč, da bo lahko z reprezentanco tudi v času NBA-sezone. Ne pozabimo, Srbijo (in tudi Slovenijo) od februarja 2020 čakajo kvalifikacije za euro 2021, poleti pa oboje, Slovenijo in Srbijo, tudi dodatne kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu 2020!