NOVA DVORANA
Kolesarji in atleti pod streho
V Novem mestu slovesno zaznamovali 120. obletnico rojstva Leona Štuklja. Odprtje vadbenega središča bo zaradi velodroma moralo še počakati.
Odpri galerijo
Z novim športnim objektom bosta slovenska kolesarstvo in atletika veliko pridobila. FOTO: Jože Suhadolnik
NOVO MESTO – V ponedeljek bi morali v dolenjski prestolnici oziroma Češči vasi ob slavnostni akademiji ob 120. obletnici rojstva olimpionika Leona Štuklja uradno odpreti nov športni objekt, vadbeni center, pokrit z dvomembransko streho, ki obsega kolesarsko ter atletski stezi s skakališči in metališčem, a ni bilo tako. Velodrom še ni dokončan, to naj bi se dogodilo januarja, objekt pa že ima uporabno dovoljenje. Vse naj bi bilo nared po tistem, ko bo, potem ko so na konstrukciji kolesarske steze odkrili tudi lesene gobe, na Dolenjsko prispel in bo obdelan sibirski bor za kolesarsko stezo.
Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm novo vadbeno središče ocenjuje kot velik mejnik za svoj šport. V Sloveniji naj bi namreč znova zaživelo kolesarjenje na ovalni stezi, seveda za resne tekmovalne namene. »Vsekakor se bo to zgodilo, preden bo postavljena proga na velodromu, torej v kratkem. Želimo namreč izrabiti dane razmere in se uvrščati na velika tekmovanja tudi v tem delu našega športa,« je napovedal Grm.
»Naposled imamo v državi prvo dvorano za treninge in tekmovanja tudi pozimi. Imamo zelo veliko lepih objektov na prostem, zdaj imamo 200-metrsko pokrito stezo, hkrati pa se že veselimo začetka gradnje nove dvorane v Ljubljani,« pa je navrgel predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar. Seveda v novomeški dvorani ne bo mogoče prirejati svetovnih ali evropskih prvenstev v dvoranski atletiki ali kolesarstvu, za kaj takšnega je neizpolnjenih kar nekaj pogojev. Je pa objekt v Češči vasi vsaj za malo Slovenijo velik korak za izboljšanje v dveh primarnih športnih panogah.
Seveda pa je v Štukljevem Novem mestu ob slovesnosti bilo veliko govora o legendarnem telovadcu, besede občudovanja zanj so imeli tudi nekdanji slovenski asi športne gimnastike. Pred slovesnostjo je Aljaž Pegan v Dolenjskem muzeju uradno odprl razstavo o njem. »S Štukljem sem se seznanil že kot pionir, potem ohranil stike in bil eden redkih, ki mu je dovolil tikanje. Josip Primožič je bil sicer uspešnejši na SP od Štuklja, a ta je bil pred vsemi po uspehih na OI,« se je spomnil Miroslav Cerar.
»Štuklja sem spoznal že v mladih letih, ko sem hodil v Maribor na tekmovanja. Teh se je vedno rad udeleževal in posebno vestno spremljal vaje na krogih in drogu, kjer je bil olimpijski prvak. Za nas so bili ti nastopi pred njim nekaj posebnega,« je navrgel Aljaž Pegan.
»Štukljevo veličino sem spoznal pozneje, in ko je on prišel na tekme, je bil čisto drug naboj. On in Cerar sta bila za nas pravi legendi z velikimi in nedosegljivimi izidi. Potem vidiš, da se da, in smo lažje hodili na treninge,« je dejal Lojze Kolman.
»Šele pozneje, ko sem postal vrhunski telovadec, sem se v polnosti zavedal Štukljevih uspehov. Že kot otroci pa smo okrog njega čutili nekakšen poseben žar, to, da je res nekaj posebnega,« je povedal Mitja Petkovšek.
Z novim športnim objektom bosta slovenska kolesarstvo in atletika veliko pridobila. FOTO: Jože Suhadolnik
Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm novo vadbeno središče ocenjuje kot velik mejnik za svoj šport. V Sloveniji naj bi namreč znova zaživelo kolesarjenje na ovalni stezi, seveda za resne tekmovalne namene. »Vsekakor se bo to zgodilo, preden bo postavljena proga na velodromu, torej v kratkem. Želimo namreč izrabiti dane razmere in se uvrščati na velika tekmovanja tudi v tem delu našega športa,« je napovedal Grm.
»Naposled imamo v državi prvo dvorano za treninge in tekmovanja tudi pozimi. Imamo zelo veliko lepih objektov na prostem, zdaj imamo 200-metrsko pokrito stezo, hkrati pa se že veselimo začetka gradnje nove dvorane v Ljubljani,« pa je navrgel predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar. Seveda v novomeški dvorani ne bo mogoče prirejati svetovnih ali evropskih prvenstev v dvoranski atletiki ali kolesarstvu, za kaj takšnega je neizpolnjenih kar nekaj pogojev. Je pa objekt v Češči vasi vsaj za malo Slovenijo velik korak za izboljšanje v dveh primarnih športnih panogah.
Seveda pa je v Štukljevem Novem mestu ob slovesnosti bilo veliko govora o legendarnem telovadcu, besede občudovanja zanj so imeli tudi nekdanji slovenski asi športne gimnastike. Pred slovesnostjo je Aljaž Pegan v Dolenjskem muzeju uradno odprl razstavo o njem. »S Štukljem sem se seznanil že kot pionir, potem ohranil stike in bil eden redkih, ki mu je dovolil tikanje. Josip Primožič je bil sicer uspešnejši na SP od Štuklja, a ta je bil pred vsemi po uspehih na OI,« se je spomnil Miroslav Cerar.
»Štuklja sem spoznal že v mladih letih, ko sem hodil v Maribor na tekmovanja. Teh se je vedno rad udeleževal in posebno vestno spremljal vaje na krogih in drogu, kjer je bil olimpijski prvak. Za nas so bili ti nastopi pred njim nekaj posebnega,« je navrgel Aljaž Pegan.
»Štukljevo veličino sem spoznal pozneje, in ko je on prišel na tekme, je bil čisto drug naboj. On in Cerar sta bila za nas pravi legendi z velikimi in nedosegljivimi izidi. Potem vidiš, da se da, in smo lažje hodili na treninge,« je dejal Lojze Kolman.
»Šele pozneje, ko sem postal vrhunski telovadec, sem se v polnosti zavedal Štukljevih uspehov. Že kot otroci pa smo okrog njega čutili nekakšen poseben žar, to, da je res nekaj posebnega,« je povedal Mitja Petkovšek.
