KOLESARSTVO
Kolesarski svet se klanja Pogačarju
Mladi Komendčan z naskokom najboljši tudi na dirki dveh morij. Na svoji 12. etapni dirki slavil že 6. zmago v skupnem seštevku.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je po dirki po ZAE dobil še Tirreno–Adriatico.
FOTO: Gian Mattia d'Alberto/LaPresse
Tadej Pogačar je fenomen svetovnega kolesarstva. To vemo že od začetka njegove kariere med profesionalci, še bolj pa od lanske zmage na Touru s še ne dopolnjenimi 22 leti. Mladi Komendčan v letu 2021 nadaljuje v šampionskem slogu. Po dirki po Združenih arabskih emiratih je zanesljivo v svoj prid odločil tudi Tirreno–Adriatico.
Za to, da je ob krstnem nastopu na dirki dveh morij osvojil modro majico, sta bili ključni kraljevska 4. etapa z vzponom na Prati di Tivo, kjer je slavil spektakularno zmago, in deževna 5. etapa številnih zidov, na kateri je na poti do 2. mesta v 18 km izničil tri minute zaostanka za Mathieujem van der Poelom. Včeraj je slovenski kapetan ekipe UAE izjemnemu tednu pritisnil piko na i v sklepni vožnji na čas v San Benedettu del Trontu, v kateri je zasedel 4. mesto.
Najpomembneje je bilo, da je ohranil večji del prednosti pred najbližjim zasledovalcem v skupnem seštevku Woutom van Aertom. Belgijski as iz ekipe Jumbo Visma, ki je svetovni podprvak v vožnji na čas, je bil na povsem ravninski 10,1 km dolgi trasi po pričakovanjih hitrejši od Pogačarja, slavil je tudi etapno zmago, vendar se je moral zadovoljiti s končnim 2. mestom z zaostankom 1:03 za Slovencem. Pogačarjeva predstava v vožnji na čas pa je bila tudi izjemna, s progo je opravil s povprečno hitrostjo 53,6 km/h, za van Aertom je zaostal 12 sekund, za svetovnim prvakom Filippom Ganno (Ineos) pa pičlo sekundo!
»Izjemno sem zadovoljen s predstavo v vožnji na čas in s končno zmago. Po dirki po ZAE sem dobil še Tirreno–Adriatico, to je fantastičen začetek sezone. Zdaj si lahko privoščim nekaj dni počitka,« je povedal Pogačar, ki je osvojil tudi pikčasto majico kralja gora in belo najboljšega mladega kolesarja. To je bila njegova četrta zmaga letos in že 21. v karieri, ki šteje šele dobri dve leti. Na svoji 12. etapni dirki med profesionalci je slavil že 6. zmago v skupnem seštevku, med katerimi je tudi največja, dirka po Franciji. Tako meteorskega vzpona in takšne stanovitnosti skorajda golobradega mladca kolesarski svet ne pomni že desetletja.
Njegova rezultatska krivulja je ta čas primerljiva le s tisto Primoža Rogliča, ki je ob začetku sezone 2019 osvojil isti dvojček, dirko po ZAE in Tirreno–Adriatico. Rogla je v zadnjih dveh sezonah slavil 25 zmag (13 v letu 2019, 12 lani) in jim letos dodal še tri v etapah na dirki Pariz–Nica, na kateri mu je nesrečni splet okoliščin preprečil najpomembnejšo, v skupnem seštevku. Čeprav 31-letni Kisovčan, ki je prvič na cestno kolo sedel, ko je bil star toliko, kot je zdaj Pogačar, po dveh padcih ni končal v rumeni majici, je prestižni francosko-italijanski dvojec enotedenskih dirk potrdil, da se slovenska prevlada iz minule sezone nadaljuje.
Pogačar je na poti od tirenske do jadranske obale sicer ugnal precej močnejšo konkurenco, kot jo je imel Roglič na dirki proti soncu. Zdelo se je, da lahko premaga le samega sebe, in na slovensko nesrečo se je to tudi zgodilo. Ob tem je nepopustljivi Zasavec pokazal veliko športno in dirkaško srce ter vrhunsko pripravljenost, ki bi ji bil ta čas bržkone kos le Pogačar. Prvi odgovor, ali je res tako, bomo dobili na dirki po Baskiji od 5. do 10. aprila, do katere se oba umikata iz karavane, na njej pa se bosta prvič letos udarila na poti do vrhunca sezone na t. i. slovenskem Touru.
Za to, da je ob krstnem nastopu na dirki dveh morij osvojil modro majico, sta bili ključni kraljevska 4. etapa z vzponom na Prati di Tivo, kjer je slavil spektakularno zmago, in deževna 5. etapa številnih zidov, na kateri je na poti do 2. mesta v 18 km izničil tri minute zaostanka za Mathieujem van der Poelom. Včeraj je slovenski kapetan ekipe UAE izjemnemu tednu pritisnil piko na i v sklepni vožnji na čas v San Benedettu del Trontu, v kateri je zasedel 4. mesto.
Najpomembneje je bilo, da je ohranil večji del prednosti pred najbližjim zasledovalcem v skupnem seštevku Woutom van Aertom. Belgijski as iz ekipe Jumbo Visma, ki je svetovni podprvak v vožnji na čas, je bil na povsem ravninski 10,1 km dolgi trasi po pričakovanjih hitrejši od Pogačarja, slavil je tudi etapno zmago, vendar se je moral zadovoljiti s končnim 2. mestom z zaostankom 1:03 za Slovencem. Pogačarjeva predstava v vožnji na čas pa je bila tudi izjemna, s progo je opravil s povprečno hitrostjo 53,6 km/h, za van Aertom je zaostal 12 sekund, za svetovnim prvakom Filippom Ganno (Ineos) pa pičlo sekundo!
»Izjemno sem zadovoljen s predstavo v vožnji na čas in s končno zmago. Po dirki po ZAE sem dobil še Tirreno–Adriatico, to je fantastičen začetek sezone. Zdaj si lahko privoščim nekaj dni počitka,« je povedal Pogačar, ki je osvojil tudi pikčasto majico kralja gora in belo najboljšega mladega kolesarja. To je bila njegova četrta zmaga letos in že 21. v karieri, ki šteje šele dobri dve leti. Na svoji 12. etapni dirki med profesionalci je slavil že 6. zmago v skupnem seštevku, med katerimi je tudi največja, dirka po Franciji. Tako meteorskega vzpona in takšne stanovitnosti skorajda golobradega mladca kolesarski svet ne pomni že desetletja.
Na svidenje v Baskiji
Njegova rezultatska krivulja je ta čas primerljiva le s tisto Primoža Rogliča, ki je ob začetku sezone 2019 osvojil isti dvojček, dirko po ZAE in Tirreno–Adriatico. Rogla je v zadnjih dveh sezonah slavil 25 zmag (13 v letu 2019, 12 lani) in jim letos dodal še tri v etapah na dirki Pariz–Nica, na kateri mu je nesrečni splet okoliščin preprečil najpomembnejšo, v skupnem seštevku. Čeprav 31-letni Kisovčan, ki je prvič na cestno kolo sedel, ko je bil star toliko, kot je zdaj Pogačar, po dveh padcih ni končal v rumeni majici, je prestižni francosko-italijanski dvojec enotedenskih dirk potrdil, da se slovenska prevlada iz minule sezone nadaljuje.
Pogačar je na poti od tirenske do jadranske obale sicer ugnal precej močnejšo konkurenco, kot jo je imel Roglič na dirki proti soncu. Zdelo se je, da lahko premaga le samega sebe, in na slovensko nesrečo se je to tudi zgodilo. Ob tem je nepopustljivi Zasavec pokazal veliko športno in dirkaško srce ter vrhunsko pripravljenost, ki bi ji bil ta čas bržkone kos le Pogačar. Prvi odgovor, ali je res tako, bomo dobili na dirki po Baskiji od 5. do 10. aprila, do katere se oba umikata iz karavane, na njej pa se bosta prvič letos udarila na poti do vrhunca sezone na t. i. slovenskem Touru.
