NAVIJAČI
Komenda je postala bela, pikčasta in rumena
Domačini so najbolj znano krožišče v državi prebarvali v barvo zmagovalnih majic. Navdušenje po zgodovinskem uspehu združilo navijače, ti že razmišljajo o sprejemu.
Odpri galerijo
Med predzadnjo in zadnjo etapo kolesarke dirke po Franciji, katere vrh sta letos krojila dva Slovenca, dva rojaka in vendarle konkurenta, so bila čustva v domovini zelo mešana: »Včeraj je bilo kar hudo, moja partnerica je bolj navijala za Rogliča, bil je šok,« je pred nedeljsko zaključno vožnjo povedal Robert iz Kranja, ki je s svojo partnerico prikolesaril do najbolj znanega krožišča v Komendi.
Gre za krožišče, ki so ga v rumeno pobarvali po sobotni zmagi Tadeja Pogačarja, in ima v svoji sredini lipo. Župan Komende Stanislav Poglajen nam pove, da je lipa precej starejša tudi od njega: »Ko smo postavljali to krožišče, smo ga naredili tako, da je lipa v njegovi sredi.« Ta lipa verjetno nikoli ni pričakovala, da bo postala središče najbolj znanega krožišča v deželi na sončni strani Alp – vsaj od trenutka, ko so ga domačini prebarvali v barve Pogačarjevih majic, v belo, pikčasto in rumeno.
Poglajen je tudi sam ugotovil, da je v nedeljo bilo v Komendi več kolesarjev kot sicer, ki so se po rumenem pobarvanem krožišču z beljakom v notranjosti vozili, fotografirali, se pustili fotografirati in nasploh uživali v dnevu zaključka turneje. Sobota je prinesla pozitiven šok za krajane: »'Tamal' je bil včeraj naspidiran na polno. Moral je voziti na polno, ker ni vedel, kako bo Roglič vozil. Ni mogel stisniti na pavzo,« je Poglajen analiziral nastop. V Komendi pa živi tudi Roman Dobnikar, predsednik Atletske zveze Slovenije, ki je v nedeljo paradiral s širokim nasmehom: »Izjemno, včeraj smo imeli dva zmagovalca, vsa Slovenija je navijala za Rogliča, ker si je to zaslužil.«
Zatem Dobnikar doda, da domačini najbolje vedo, kako zasluženo je zmagal Pogačar: »Tadej ima nenormalno energijo, je spreten in temeljit.« Medtem na občini za krožiščem plapola Pogačarjeva zastava, ob lipi na krožišču pa so prislonjena kolesa, na drevesu ogromne majice, transparenti. V Komendo so včeraj prihajali ljudje iz vse dežele; koronaukrepom navkljub so se posamezniki vendarle odpravili na romanje v zmagovalno središče Slovenije, tako kot dva očeta z dvema otrokoma s štajerskega konca: »Navijali smo za oba. Če bi zmagal Primož Roglič, bi šli v Kisovec, ampak smo prišli v Komendo.«
Drugi pa doda, da so v Kisovcu že bili, v Komendi pa še ne: »Pa smo prišli še to pogledat.«
Tudi iz Kisovca so se navijači odpravili v Komendo: eden izmed njih nam pove, da so vseeno do konca izpeljali olepševanje kraja, čeprav Primož ni ostal na prvem mestu: »A drugo mesto ni odličen dosežek?« retorično vpraša eden od navijačev. »Kolesarjenje je svetovno priznan šport. Ne moremo gledati, da je kdo poražen. Najtežje in najbolj hudo je njemu samemu,« modro pripomni someščan priljubljenega Rogle.
Nemara je to težo dodobra občutil tudi Sergej, ki je v Komendo priženjen iz Trbovelj: »Glede na to, da sem priženjen iz revirja, sem za Rogliča bolj navijal. Osebno ga poznam, sicer poznam oba, mi je bilo pa žal Rogliča. Ampak kdor koli bi izmed njiju zmagal, samo da je Slovenec.« Njegova gospa je vmes zgolj pogledovala proti Sergeju, na obrazu se je muzal nasmeh. Domačini so bili enako prešerni tudi za osnovno šolo, kjer so si na velikem televizorju ogledovali zaključno etapo dirke po Parizu, toplo so pozdravili Rogličeve navijače iz Zasavja ter z njimi dvignili kozarce.
Nemara še res nismo povsem dojeli, kaj vse se je zgodilo minuli konec tedna oziroma kar dva tedna skupaj. Če ne bi bilo koronaukrepov, bi bilo vzdušje včeraj v Komendi še boljše, gneča še večja – in ko se bo šampion Pogačar vrnil domov, bo sprejem pravi, srčen, in tudi takrat ne bodo navzoči le domačini. Vmes pa si velja pisati za uho misel, s katero je postregel župan Poglajen: »Mislim, da je lažje loviti prvo mesto kot ga braniti.«
Gre za krožišče, ki so ga v rumeno pobarvali po sobotni zmagi Tadeja Pogačarja, in ima v svoji sredini lipo. Župan Komende Stanislav Poglajen nam pove, da je lipa precej starejša tudi od njega: »Ko smo postavljali to krožišče, smo ga naredili tako, da je lipa v njegovi sredi.« Ta lipa verjetno nikoli ni pričakovala, da bo postala središče najbolj znanega krožišča v deželi na sončni strani Alp – vsaj od trenutka, ko so ga domačini prebarvali v barve Pogačarjevih majic, v belo, pikčasto in rumeno.
Slovenija ima dva zmagovalca
Poglajen je tudi sam ugotovil, da je v nedeljo bilo v Komendi več kolesarjev kot sicer, ki so se po rumenem pobarvanem krožišču z beljakom v notranjosti vozili, fotografirali, se pustili fotografirati in nasploh uživali v dnevu zaključka turneje. Sobota je prinesla pozitiven šok za krajane: »'Tamal' je bil včeraj naspidiran na polno. Moral je voziti na polno, ker ni vedel, kako bo Roglič vozil. Ni mogel stisniti na pavzo,« je Poglajen analiziral nastop. V Komendi pa živi tudi Roman Dobnikar, predsednik Atletske zveze Slovenije, ki je v nedeljo paradiral s širokim nasmehom: »Izjemno, včeraj smo imeli dva zmagovalca, vsa Slovenija je navijala za Rogliča, ker si je to zaslužil.«
Zatem Dobnikar doda, da domačini najbolje vedo, kako zasluženo je zmagal Pogačar: »Tadej ima nenormalno energijo, je spreten in temeljit.« Medtem na občini za krožiščem plapola Pogačarjeva zastava, ob lipi na krožišču pa so prislonjena kolesa, na drevesu ogromne majice, transparenti. V Komendo so včeraj prihajali ljudje iz vse dežele; koronaukrepom navkljub so se posamezniki vendarle odpravili na romanje v zmagovalno središče Slovenije, tako kot dva očeta z dvema otrokoma s štajerskega konca: »Navijali smo za oba. Če bi zmagal Primož Roglič, bi šli v Kisovec, ampak smo prišli v Komendo.«
Izjemno, včeraj smo imeli dva zmagovalca, vsa Slovenija je navijala za Rogliča, ker si je to zaslužil.
Drugi pa doda, da so v Kisovcu že bili, v Komendi pa še ne: »Pa smo prišli še to pogledat.«
Tudi iz Kisovca so se navijači odpravili v Komendo: eden izmed njih nam pove, da so vseeno do konca izpeljali olepševanje kraja, čeprav Primož ni ostal na prvem mestu: »A drugo mesto ni odličen dosežek?« retorično vpraša eden od navijačev. »Kolesarjenje je svetovno priznan šport. Ne moremo gledati, da je kdo poražen. Najtežje in najbolj hudo je njemu samemu,« modro pripomni someščan priljubljenega Rogle.
Lažje loviti kot braniti
Nemara je to težo dodobra občutil tudi Sergej, ki je v Komendo priženjen iz Trbovelj: »Glede na to, da sem priženjen iz revirja, sem za Rogliča bolj navijal. Osebno ga poznam, sicer poznam oba, mi je bilo pa žal Rogliča. Ampak kdor koli bi izmed njiju zmagal, samo da je Slovenec.« Njegova gospa je vmes zgolj pogledovala proti Sergeju, na obrazu se je muzal nasmeh. Domačini so bili enako prešerni tudi za osnovno šolo, kjer so si na velikem televizorju ogledovali zaključno etapo dirke po Parizu, toplo so pozdravili Rogličeve navijače iz Zasavja ter z njimi dvignili kozarce.
Tadej ima nenormalno energijo, je spreten in temeljit.
Nemara še res nismo povsem dojeli, kaj vse se je zgodilo minuli konec tedna oziroma kar dva tedna skupaj. Če ne bi bilo koronaukrepov, bi bilo vzdušje včeraj v Komendi še boljše, gneča še večja – in ko se bo šampion Pogačar vrnil domov, bo sprejem pravi, srčen, in tudi takrat ne bodo navzoči le domačini. Vmes pa si velja pisati za uho misel, s katero je postregel župan Poglajen: »Mislim, da je lažje loviti prvo mesto kot ga braniti.«