POLFINALE
Konec čudovite Tamarine pravljice
Jekleni živci Pavljučenkove v polfinalu turnirja v Roland-Garrosu. Zidanškovi zmanjkalo zbranosti v ključnih trenutkih dvoboja.
Odpri galerijo
Zidanškova je navduševala poldrugi teden, v polfinalu pa močni ruski tekmici ni bila kos. FOTO: Sarah Meyssonnier/Reuters
Slovenske teniške pravljice v Parizu je konec. Trajala je poldrugi teden, Tamara Zidanšek, 23-letnica iz Slovenskih Konjic, se je pridružila paleti naših odličnih športnikov, ki iz tedna v teden navdušujejo poznavalce po svetu in privržence doma. Rusinja Anastasija Pavljučenkova je bila v polfinalu Roland-Garrosa vendarle premočna in je našo junakinjo ugnala s 7:5, 6:3.
Dvoboj je trajal uro in pol, če bi sodili zgolj po uvodu, je bil na obzorju tudi zgodovinski pariški finale, v katerem je doslej med Slovenkami nastopila le Mima Jaušovec (enkrat je zmagala, dvakrat pa izgubila). Tamara je namreč sijajno začela, dobila prvi dve igri in napovedala zanesljivo predstavo, s kakršno je blestela že nazadnje, ko se je borila za ta prestižni nastop med izbrano četverico. In čeprav smo v zadnjih dneh pogosto poslušali od njenega psihologa Mateja Lunežnika kot tudi vodje njene ekipe Marjana Čuka, kako je v zadnjih dveh letih postala psihično močna, se tokrat v tem polfinalu proti izkušeni ruski tekmici le ni mogla izogniti pogostejšim napakam. Toda vdajala se ni!
Pet zaporednih iger je denimo osvojila igralka iz Samare, z 1,2 milijona prebivalcev na osmem mestu po velikosti v Rusiji, si ob vodstvu s 5:3 odprla dveri k dobljenemu prvemu nizu, a je Slovenka izenačila na 5:5. V dvoboju malenkosti za jekleno močne živce pa je bila nato bolj zbrana izkušena Tamarina tekmica, sicer 32. igralka lestvice WTA. Tako je dobila prvi niz, za njim pa še drugega za svoj prvi finale na turnirjih za grand slam.
Sicer pa športna Rusija, ki seveda predvsem odšteva do začetka nogometnega eura in za uvod jutrišnjega velikega derbija z Belgijo v St. Peterburgu, zdaj slavi svojo teniško igralko. Kar težko gre verjeti, toda pet let ni bilo Rusinje v posamičnem polfinalu katerega koli turnirja za grand slam: nazadnje se je julija 2016 med izbrano četverico v Wimbledonu uvrstila Jelena Vesnina. Zdaj pa je Pavljučenkova prva ruska finalistka po Mariji Šarapovi (Melbourne 2015).
Seveda je slovenska čakalna doba za polfinale še krepko daljša. Leta 1983 je Mariborčanka Mima Jaušovec nazadnje nastopila med najboljšimi štirimi, zdaj je še ena igralka iz štajerske teniške šole podvig ponovila. Seveda bo ostalo razmišljanje, če bi se tokrat Zidanškova – podobno senzacionalno kot na lanskem Roland-Garrosu poljska najstnica Iga Šwiatek – lahko uvrstila v finale, toda po vsem videnem je bila od njega vendarle predaleč. V tem drugem nizu je že na začetku zaostala z 0:2 v igrah, se pozneje vračala, toda močnih in tako natančnih udarcev kot v nepozabnem četrtfinalnem dvoboju z Romunko Sorano Cirstea – v tolikšnem številu vendarle ni ponovila.
Je pa vsekakor postavila imeniten temelj dobre zgodbe za prihodnost. Hitro ji bo sledilo naslednje poglavje. Turnir s še bolj imenitno in po vsem svetu prepoznavno tradicijo – Wimbledon.
Dvoboj je trajal uro in pol, če bi sodili zgolj po uvodu, je bil na obzorju tudi zgodovinski pariški finale, v katerem je doslej med Slovenkami nastopila le Mima Jaušovec (enkrat je zmagala, dvakrat pa izgubila). Tamara je namreč sijajno začela, dobila prvi dve igri in napovedala zanesljivo predstavo, s kakršno je blestela že nazadnje, ko se je borila za ta prestižni nastop med izbrano četverico. In čeprav smo v zadnjih dneh pogosto poslušali od njenega psihologa Mateja Lunežnika kot tudi vodje njene ekipe Marjana Čuka, kako je v zadnjih dveh letih postala psihično močna, se tokrat v tem polfinalu proti izkušeni ruski tekmici le ni mogla izogniti pogostejšim napakam. Toda vdajala se ni!
Pet zaporednih iger je denimo osvojila igralka iz Samare, z 1,2 milijona prebivalcev na osmem mestu po velikosti v Rusiji, si ob vodstvu s 5:3 odprla dveri k dobljenemu prvemu nizu, a je Slovenka izenačila na 5:5. V dvoboju malenkosti za jekleno močne živce pa je bila nato bolj zbrana izkušena Tamarina tekmica, sicer 32. igralka lestvice WTA. Tako je dobila prvi niz, za njim pa še drugega za svoj prvi finale na turnirjih za grand slam.
Sicer pa športna Rusija, ki seveda predvsem odšteva do začetka nogometnega eura in za uvod jutrišnjega velikega derbija z Belgijo v St. Peterburgu, zdaj slavi svojo teniško igralko. Kar težko gre verjeti, toda pet let ni bilo Rusinje v posamičnem polfinalu katerega koli turnirja za grand slam: nazadnje se je julija 2016 med izbrano četverico v Wimbledonu uvrstila Jelena Vesnina. Zdaj pa je Pavljučenkova prva ruska finalistka po Mariji Šarapovi (Melbourne 2015).
85.
mesto na lestvici WTA pripada Tamari Zidanšek
mesto na lestvici WTA pripada Tamari Zidanšek
Seveda je slovenska čakalna doba za polfinale še krepko daljša. Leta 1983 je Mariborčanka Mima Jaušovec nazadnje nastopila med najboljšimi štirimi, zdaj je še ena igralka iz štajerske teniške šole podvig ponovila. Seveda bo ostalo razmišljanje, če bi se tokrat Zidanškova – podobno senzacionalno kot na lanskem Roland-Garrosu poljska najstnica Iga Šwiatek – lahko uvrstila v finale, toda po vsem videnem je bila od njega vendarle predaleč. V tem drugem nizu je že na začetku zaostala z 0:2 v igrah, se pozneje vračala, toda močnih in tako natančnih udarcev kot v nepozabnem četrtfinalnem dvoboju z Romunko Sorano Cirstea – v tolikšnem številu vendarle ni ponovila.
Je pa vsekakor postavila imeniten temelj dobre zgodbe za prihodnost. Hitro ji bo sledilo naslednje poglavje. Turnir s še bolj imenitno in po vsem svetu prepoznavno tradicijo – Wimbledon.
