Konec odbojkarske pravljice
Z nekaj negotovosti in cmokom v grlu smo pričakovali jutranji derbi slovenskih odbojkarjev s Poljsko, črn scenarij se je žal uresničil. Poljski odbojkarji so od prve točke narekovali ritem tekmi in s servisi rešetali slovensko obrambo. »Težko je kaj reči, to razočaranje boli, a moramo priznati, da so bili tokrat Poljaki preprosto boljši,« ni okolišil kapetan Tine Urnaut.
Olimpijski vrhunec kariere zlate generacije slovenskih odbojkarjev se je po porazu z 1:3 žal končal prej, kot s(m)o upali in želeli. Dvoboji Slovenije in Poljske so v zadnjem obdobju prerasli v pravo rivalstvo, dolgo so varovanci Gheorgheja Creţuja (in njegovih predhodnikov) kratili spanec belo-rdečim. »Zagotovo so bili še dodatno motivirani, strah me je bilo tudi zato, ker so grdo izgubili z Italijo za konec skupinskega dela, po takšnem porazu na naslednji tekmi vedno pokažeš še nekaj več in pri njih se je zgodilo točno to,« je Urnaut pojasnil, da tudi v reprezentančnem taboru pred tekmo s prvo reprezentanco sveta niso bili brez skrbi.
To razočaranje boli, a moramo priznati, da so bili tokrat Poljaki preprosto boljši.
V času, ko bi ponavadi ravno zajtrkovali, so Slovenci prvič pritekli na igrišče in takoj naleteli na poljski zid. Visokorasli Wilfredo Leon je zabijal čez nemočen slovenski blok, Tomasz Fornal je sprejel prav vse, kar so naši reprezentanti poslali čez mrežo. »Poljaki so bili neverjetni na servisu, odlično so odigrali tudi v obrambi, s tal so pobrali nekaj nemogočih žog. Ne vem, kaj bi lahko spremenili, odigrali so eno najboljših tekem na teh olimpijskih igrah, zasluženo so zmagali,« je razloge, da se je pot odbojkarjev zaključila v četrtfinalu, odstrnil Klemen Čebulj.
Ključni asi
Poskušali so vse, v vsakem nizu so imeli nekaj prebliskov, ko jim je za trenutek steklo, a proti konstantno vrhunskim Poljakom to ni bilo dovolj. »V vsakem nizu so nas odrezali s tremi, štirimi asi, naši močni servisi pa so vedno zleteli nekaj centimetrov v avt. Ves čas smo jih lovili, nasprotni ekipi je tako lažje igrati, mi pa smo porabljali ogromno energije,« je bil razočaran Urnaut.
Težko je bilo brez cmoka v grlu gledati obraze reprezentantov, ko so po tekmi prišli v mešano cono. »Že uvrstitev na olimpijske igre je velik dosežek, smo med najboljših osem na turniju, seveda pa smo si ga želeli zaključiti s kolajno, to je bil naš cilj,« je Jan Kozamernik povzel misli vseh soigralcev.
Veliko je neznank glede nadaljevanja reprezentančne kariere nekaterih starejših nosilcev igre, a vseeno ni potrebno, da bi nas skrbelo za prihodnost slovenske odbojke. S Kozamernikom, Rokom Možičem, Nikom Mujanovićem in številnimi mladimi talenti bo tudi reprezentančna zgodba dobila nova lepa poglavja. Škoda je le, ker se poglavje zlate generacije ni zaključilo na pravi način – z zlatom.