NORDIJSKA KOMBINACIJA
Kot skakalka mora jesti drugače kakor tekačica in obratno
Ema Volavšek z odličnimi nastopi v veliki nagradi presenetila še samo sebe. Veliko zaslug za svoje zadnje uspehe v nordijski kombinaciji pripisuje tudi Janusu.
Odpri galerijo
Kdor vsaj bežno spremlja nordijsko kombinacijo, je bil zagotovo prijetno presenečen nad uvrstitvami, ki jih je v nedavni veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS) nizala Ema Volavšek. Odlični dosežki so ji v končni razvrstitvi poletne različice svetovnega pokala prinesli izvrstno drugo mesto za norveško šampionko Gydo Westvold Hansen. »Če sem iskrena, sem bila še sama presenečena nad sabo. Pred prvo tekmo v Oberhofu se mi niti sanjalo ni, kje sem in kaj lahko pričakujem, po njej pa sem že vedela, da se lahko z dobrim skokom zavihtim precej visoko,« je zaupala Volavškova, ki je dober občutek ni varal. Po 11. mestu na uvodni preizkušnji je že dan pozneje v Oberhofu navdušila z drugim mestom, ki si ga je nato priskakala in pritekla tudi v Oberwiesenthalu, na finalu v Beljaku pa se je po šestem mestu s tretjim razveselila novih stopničk. Kot je pojasnila, že nekaj let stopnjuje svojo pripravljenost. »V teku sem bila že pred dvema letoma precej blizu najboljšim, letos pa sem začela še bolje skakati,« je razložila 18-letnica z Vrha nad Želimljami in pristavila, da je svoje k njenemu napredku prispeval tudi Goran Janus, s katerim je začela sodelovati spomladi. »Z Goranom se zelo dobro razumem, lepo mi razloži, kaj moram na skakalnici izboljšati, z njegovimi nasveti pa so prišli tudi daljši skoki in z njimi boljši dosežki,« je pohvalila glavnega trenerja slovenske reprezentance v nordijski kombinaciji. Kakor večina kombinatorcev je tudi sama najprej trenirala skoke. »Z njimi sem se začela ukvarjati precej pozno – šele pri 12 letih. Niti sama ne vem, zakaj sem se navdušila prav nad skoki, ki sem jih začela trenirati eno sezono pred šampionsko zimo Petra Prevca. Prej sem se ukvarjala z odbojko in gimnastiko, potem pa sem si zaželela spremembe, si izbrala skoke, željo zaupala očetu in mami Igorju in Petri, ki sta me nato peljala na trening v Mostec. Tako se je vse skupaj začelo,« se je spomnila svojih začetkov.
Ker so pri SSK Ilirija v vadbo vključevali tudi tek z rolerji ter smučmi in so trenerji opazili, da ji gre dobro od nog, so jo prepričali, da se je – ko je začela obiskovati gimnazijo v Kranju (DPNC) – povsem preusmerila v nordijsko kombinacijo. Kot razloži, gre za toliko zahtevnejši šport, ker je sestavljen iz dveh nasprotujočih si panog – skokov in tekov. »Po eni strani moraš biti lahek in eksploziven, po drugi pa močan in vzdržljiv. Težko je najti pravo zmes. Enako je tudi s prehranjevanjem; kot skakalka moram jesti drugače kot tekačica in obratno. Če želim skakati daleč, moram biti čim bolj suha, kot takšna pa seveda ne morem dolgo hitro teči. To je težko združevati, meni je pri tem pomagala nutricionistka, medtem pa sem že sama ugotovila, kaj mi ustreza in kaj ne,« je opisala in večkrat ponovila, da gre drugače za lep šport. »Všeč mi je, da se ženska kombinacija hitro razvija in da sem tudi sama del njenega razvoja,« je poudarila najboljša slovenska kombinatorka, ki se želi čim bolje pripraviti za zimo in v svetovnem pokalu nadaljevati v takšnem slogu, v kakršnem je tekmovala v veliki nagradi. »Moji apetiti so se zdaj povečali, tudi pozimi bi se rada uvrščala na stopničke. V smučarskem teku ima še določene rezerve pri tehniki. A se da še vse popraviti; tudi pri skokih lahko še precej napredujem,« je obetavna članica SSK Ilirija, ki se je minulo soboto ovenčala še s članskim naslovom državne prvakinje, trdno odločena izčrpati svoje rezerve. Na njeno žalost ženske kombinacije prihodnje leto v Pekingu še ne bo na sporedu olimpijskih iger, bo pa po vsej verjetnosti leta 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo. In Ema, ki bo v kratkem tudi uradno postala študentka prvega letnika kineziologije na Fakulteti za zdravje v Izoli, bo naredila vse, da bo takrat na vrhuncu moči in med kandidatkami za eno od kolajn. Visoko pa bo merila že na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju leta 2023 v Planici, kjer si bo prizadevala močno izboljšati 20. mesto z letošnjega SP v Oberstdorfu, na katerem so sicer sploh prvič podelili odličja tudi najboljšim kombinatorkam.
V zimo še z večjimi apetiti
Ker so pri SSK Ilirija v vadbo vključevali tudi tek z rolerji ter smučmi in so trenerji opazili, da ji gre dobro od nog, so jo prepričali, da se je – ko je začela obiskovati gimnazijo v Kranju (DPNC) – povsem preusmerila v nordijsko kombinacijo. Kot razloži, gre za toliko zahtevnejši šport, ker je sestavljen iz dveh nasprotujočih si panog – skokov in tekov. »Po eni strani moraš biti lahek in eksploziven, po drugi pa močan in vzdržljiv. Težko je najti pravo zmes. Enako je tudi s prehranjevanjem; kot skakalka moram jesti drugače kot tekačica in obratno. Če želim skakati daleč, moram biti čim bolj suha, kot takšna pa seveda ne morem dolgo hitro teči. To je težko združevati, meni je pri tem pomagala nutricionistka, medtem pa sem že sama ugotovila, kaj mi ustreza in kaj ne,« je opisala in večkrat ponovila, da gre drugače za lep šport. »Všeč mi je, da se ženska kombinacija hitro razvija in da sem tudi sama del njenega razvoja,« je poudarila najboljša slovenska kombinatorka, ki se želi čim bolje pripraviti za zimo in v svetovnem pokalu nadaljevati v takšnem slogu, v kakršnem je tekmovala v veliki nagradi. »Moji apetiti so se zdaj povečali, tudi pozimi bi se rada uvrščala na stopničke. V smučarskem teku ima še določene rezerve pri tehniki. A se da še vse popraviti; tudi pri skokih lahko še precej napredujem,« je obetavna članica SSK Ilirija, ki se je minulo soboto ovenčala še s članskim naslovom državne prvakinje, trdno odločena izčrpati svoje rezerve. Na njeno žalost ženske kombinacije prihodnje leto v Pekingu še ne bo na sporedu olimpijskih iger, bo pa po vsej verjetnosti leta 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo. In Ema, ki bo v kratkem tudi uradno postala študentka prvega letnika kineziologije na Fakulteti za zdravje v Izoli, bo naredila vse, da bo takrat na vrhuncu moči in med kandidatkami za eno od kolajn. Visoko pa bo merila že na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju leta 2023 v Planici, kjer si bo prizadevala močno izboljšati 20. mesto z letošnjega SP v Oberstdorfu, na katerem so sicer sploh prvič podelili odličja tudi najboljšim kombinatorkam.