Kranjska Gora za Avstrijce nedosegljiva
Innsbruck in Bischofshofen sta v minulih dneh spominjala na mesti duhov. Če naključni turisti na obeh avstrijskih postajah novoletne turneje v smučarskih skokih niso po naključju naleteli na katerega od kombijev, s katerimi se na tekmovanja vozijo člani reprezentanc (na tokratni turneji jih je bilo kar 21), sploh niso vedeli, da tirolski in solnograški zrak skupaj z njimi dihajo tudi najboljši skakalci na svetu.
V Innsbrucku in Bischofshofnu prav nikjer ni bilo videti kakšnega plakata, ki bi kazal na to, da gostijo preizkušnjo znamenitega tekmovanja štirih skakalnic. »Le zakaj bi tudi zapravljali denar za takšne stvari, ko pa tako ali tako ne smemo imeti gledalcev?« je razmišljal eden od prostovoljcev, ki je prirediteljem v tirolski metropoli priskočil na pomoč kot voznik.
4 tekme v petih dneh so izpeljali v Bischofshofnu.
Zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa je tudi na tekmah smučarskih skakalcev – tako kot pravzaprav na vseh športnih prireditvah – vzdušje zelo turobno. Takšen je tudi pogled na prazne tribune, ki so bile pred pandemijo covida-19 na novoletni turneji praviloma vselej nabito polne. Na Bergislu je sicer kljub vnaprejšnji prepovedi vseeno kakšnih 50 največjih ljubiteljev tega športa prikorakalo pred glavni vhod in upalo, da bodo ujeli delček katerega od skokov skozi luknjo zakrite ograje ali da se jih bodo varnostniki vendarle usmilili.
V tirolski metropoli je bilo tako v preteklih dneh še največ dogajanja opaziti v tako imenovanem Olimpijskem svetu (Olympiaworld), vsestranskem športnem centru s pokrito ledno dvorano, velikim drsališčem, na katerem se je trlo drsalcev, košarkarskim igriščem, na katerem se je skupina otrok – kljub nizkim temperaturam v kratkih hlačah in majicah – merila med seboj v igri pod obročema, na bližnjem nogometnem igrišču so izvajanje prostih strelov pilili mladi člani Wackerja. Veliko parkirišče pred stadionom so medtem preuredili v testni center za virus sars-cov-2, ki pa je sameval.
Kranjskogorci razred zase
Podobno je bilo tudi v Bischofshofnu, v katerem prireditelji niso dolgo odlašali s privolitvijo, ko so jih innsbruški kolegi prosili, da bi izpeljali njihovo odpadlo preizkušnjo. Tako so na skakalnici Paula Ausserleitnerja v petih dneh izpeljali kar štiri tekme najvišje ravni. V mestecu, ki ima po štetju iz leta 2018 dobrih 10.000 prebivalcev, je bilo za te dni nenavadno mirno. Če se je takrat, ko še nismo poznali koronavirusa, v njem na dan kvalifikacij in tekme rajalo od jutra do večera in pogosto vso noč, so bile tokrat kajpak vse prireditve prepovedane.
Še dan pred prihodom na prizorišče, ki je – če odmislimo Planico – najbližje Slovencem s skakalnico za svetovni pokal (približno dve uri in pol iz Ljubljane), je bilo mogoče dobiti prenočišče celo v središču mesteca. In tudi njihove cene se v vseh teh letih niso spremenile. Za prenočitev v zelo spodobnem hotel(čk)u je bilo, denimo, treba odšteti 60 evrov. Za primerjavo: kranjskogorski hotelirji za enoposteljno sobo med tekmovanjem na letalnici bratov Gorišek zahtevajo tudi trikrat toliko denarja?!
